Status Quo – XS All Areas The Greatest Hits

Status Quo - XS All Areas The Greatest Hits

Status Quo – XS All Areas The Greatest Hits

Založba: Universal Music TV, 2004


Ob poplavi miljontih best off-ov se je tu našel še eden, za katerega bi vsi divji fani prodajali svoje levo jajce, če bi bilo potrebno. Malo bolj po avtobiografsko jo bomo zavili, da ne bo zgolj gole analize vsebine tega historičnega prereza. Vsi največji hiti zbrani na dveh ploščkih ene najbolj priljubljenih rock skupin vseh časov. Kaj legende tako povzdiguje nad ostale in jih dela nesmrtne? Okej, dolga prehojena pot in vera v stvar, itak! So mojstri t. i. »twelve bared boogie shuffle-a«, komponiranja edinstvenih skladb, ležečih na vsega dveh, treh, maksimalno štirih akordih, ki so enostavne, a nabite z eksplozivom, ki nemudoma požene adrenalin po žilah in jih napolni z pozitivno jamming ritem boogie energijo, ob kateri, če si skonstruiran v mejah normale, preprosto ne moreš stati pri miru, pač pa udje in glava kar sami od sebe pričnejo poplesavati in prosto leteti naokoli. Prepričljivo opravijo s poslušalcem, kot le malo katera skupina, ki se skuša v tem žanru.


Status Quo ne opevajo svoje bolečine skozi prizmo rock glasbe, se ne smilijo samim sebi in ne razgaljajo svojih tegob in razočaranj nad svetom. Odločno želijo vneti srca ljudi, jih razveseliti in osvoboditi, da se le ti zlijejo v eno z njihovim vročekrvnim boogie drive-om, polnim preprostih left-right jam riffov, ki te resnično spravijo venomer v dobro razpoloženjsko stanje. Kot pravim, če koga od vas ne uspejo, mora najti ustrezno terapijo, kajti tak mora biti enostavno cepljen proti veseljačenju. Se kdo spomni magije na Izolskem štadionu leta 2004, ko so Status Quo nastopili pred Deep Purple (marsikdo bi dušo dal, da bi bili vlogi headlinerjev zamenjani). Množica na celotnem igrišču se je držala za roke in skakala v norih boogie ritmih zlita v eno. 40let bo minilo odkar sta se Parfitt in Rossi srečala na  Butlin’s holiday camp-u v Minehead-u. Sicer sta takrat vsak v svojem bendu drgnila strune (Rossi pri The Spectres kasneje preimenovanih v Traffic Jam, Parfitt pa pri The Highlights), a srečanje je bilo usodno.


Zgodb a o uspehu se začne na WC-ju pri Francisu Rossiju doma, ko ta skrajno inspiriran nad prostorom v katerem se je znašel »silom prilike«, spiše komad Pictures Of A Machstick Men, ki da skupini prvi UK top ten hit in edini Status Quo US hit v njihovi karieri . Napisan v poletju ljubezni (1967), psihadelično odklopljen. Temu slogu sledi tudi drugi hit iz obdobja »flower – power« Ice In The Sun. Kmalu pa so suknjiče, kravate in lepo postrižene frizure »na prečko« zamenjale jeans hlače, kratke majice in dolge čupe. Fantje so bili znani po tem, da niso nikdar poznali odrskega lišpanja, pač pa so na oder vedno prikorakali oblečeni, kot bi bili vzeti naravnost iz ulice. No s plošči »Ma Kelly’s Greasy Spoon« iz leta 1970 (s hitom Down The Dustpipe), so že nakazali bodoče smernice v Steamhammer priredbi Junior’s Wailing, ki jih je popeljal naproti enostavneje zasnovanemu rock-u oziroma tistemu, kar so kmalu izpilili do sleherne potankosti. Čisti Status Quo boogie! Temu je namreč sledila sanjska zgodba o uspehu ter preko 120miljonov prodanih plošč v karieri skupine.


Živi legendi Rick Parfitt in Francis Rossi na legendarnih beli in zeleni Telecaster Fender kitari! Možakarja sta od vselej nepogrešljiv del Status Quo. Kamor gresta onadva, tja gredo Status Quo. Ko enega izmed njiju ne bo več, tudi skupine ne bo več. No hočem reči, klasičnih Status Quo ne bo več. Vendar pa brez skrbi, živita po principu »rock ’till you drop«, torej večno zapisana svoji stvari. Klena, kot je kleno ime. Si kar si. Trden, rezistenten, jeklo odporno na vsakršno rjo, vredno imena Status Quo (obstoječe stanje), ki sta ga skupaj zgradila. Poleg njiju so v postavi še Andrew Bown (klaviature), ki je s skupino spisal lep košček zgodovine (je recimo soavtor hita Whatever You Want iz leta 1979). Ta se je skupini pridružil leta 1976 (sodeluje pa z njo že od leta 1973). Naprej basist John »Rhino« Edwards (vskoči v skupino kmalu po njenem legendarnem nastopu na Live Aidu, ko so Quo odprli ta magični dogodek z rušilcem Rockin’ All Over The World, kateri je postal himna Live Aida). Edwards je dobil vzdevek »Rhino« baje je zaradi tega, da kjerkoli se pojavi, se okrog njega ruši in podira vse, vključno z njim. Najmlajši član skupine pa je Matt Letley (bobni), ki se ji je pridružil leta 1999. Ta postava je ponudila na tej kompilaciji tudi dve popolnoma novi pesmi You’ll Come Around (izdan tudi kot single) in Thinking Of You, ki nosita vso odličnost Status Quo.


Prvi plošček nosi večinoma zapuščino sedemdesetih, okusno pomešano med seboj. Seveda od Paper Plane pa naprej, ko so Status Quo postali večni gostje UK top ten lestvic. Se pravi evergreeni Down Down, Big Fat Mama, Forty-Five Hundred Times, Break The Rules, Something About You Babe I Like, Roll Over Lay Down, Caroline in seveda Rockin’ All Over The World ter Whatever You Want. Da bi se približali retrospektivnemu izgledu ploščka so vključili tudi komade kot so Softer Ride, Hold You Back, Little Lady in Don’t Waste My Time.


Za drugi plošček velja, da je  bolj slikovit. Odpre se z zadnjim obdobjem. Najnovejša štikla, potem rezime imenitne Heavy Traffic (2002) ter preskok na konec šestdesetih, nekaj cvetk iz sedemdesetih kot so Down The Dustpipe, Wild Side Of Life, In My Chair, tradicionalna folk točka Gerdundula, nato naprej skozi osemdeseta z Rock’N’ Roll, Marguerita Time, Burning Bridges, What’s Your Proposin’, In The Army Now, The Wanderer, nekarakteristična balada Living On An Island… In devetdeseta, kjer zažigajo zlasti z fenomenalnim venčkom 21th Anniversary Waltz Pt1-medley nazaj v sedanjost. Skratka vsega skupaj premore »XS All Areas The Greatest Hits« kar 40 komadov.


Seveda se »palijo« na tole kompilacijo zlasti »zreli« ljudje, a mladi dovolj, da večinoma vsi še prežvekujejo s svojimi pravimi zobmi. Kompilacije se bodo veselili zlasti naši očkoti in mamice. A ko enkrat začutiš to edinstveno magijo boogie drive-a in ko jo spustiš blizu, kar sploh ni težko, da ti ob njej zaigra srce, potem je to preprosto to. Jekleni neupogljivi jezdeci počasi vstopajo v peto desetletje (štiri so že za njimi) in zgodbi ni videti konca, čeprav so si že zdavnaj prislužili vsaj spominsko ploščo. Ta retrospektiva je odličen rezime vsega kar Status Quo so in so bili. Je tudi napoved remastiranja njihovih studijskih albumov obdobja 1971-1983, ki so že pričeli izhajati z januarjem 2005. XS All Areas je kompilacija za vsakogar. Dovolj je, da imaš njo in tako prehodiš lahko lep kos zgodovine benda. Če pa si še fan poleg tega, pa itak brez nje sploh ne gre. Resnično toplo priporočilo za vsakogar! Ni meditativno, je pa skrajno žurersko pozitivistično!


Aleš Podbrežnik

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.