Intervju s FrozenchilD

foto: FrozenchilD

foto: FrozenchilD

Tokrat sva si z Bojanom B. za žrtev izbrala nadvse simpatično alternativno/eksperimentalno rock zasedbo FrozenchilD, ujela pa sva jih po končanem koncertu v Škofjeloškem Pubu. Fantje in dekle so se kar razgovorili in pripomogli k temu, da sta dobri dve uri minili kot bi mignil, seveda ni manjkalo šaljivih izjav in obilica zanimivih informacij o nastanku benda, njegovi motivaciji, načrtih in ciljih.

Naj za konec omenim še njihovo zmagoslavje v KUDu Franceta Prešerna na festivalu Mladih neuveljavljenih bendov, kjer so se uvrstili v finale, ki bo potekal poleti na Trnfestu, 2. aprila v Grosuplju se bodo udeležili predizbora za Rock Otočec, koncertirali pa bodo tudi onkraj naše meje in se predstavili še avstrijski in nemški publiki.

 

 

D.A. : Kot prvo mi malo povej o nastanku benda?                                                                                                  
Cerebus: Lahko bi se reklo, da je bend nastal čisto naključno na enem žuru za Ljubljanico, kjer sva se s Perotom odločila, da sodelujeva… on kot kitarist in jaz na vokalih, kasneje pa so se nama pridružili še ostali.

 

D.A. : Kdo se je spomnil za ime benda?                                                                                                                
Cerebus: To moram pa reči, da se ga je spomnil bivši basist, Dado, sedanji pevec pri Anavrin in potem smo to ime kar obdržali.

 

D.A. : Zanima me zakaj hočete ostati bolj v underground sceni in se nekako nimate namena ‘sfurati’ preko zadev kot so bile prej npr. Videospotnice?                                                                                                                               
Cerebus: Kot prvo ne obračamo se po mainstreamu. Kot veš sem tudi DJ in me zanima precej različna glasba. Tako, da poskušamo en svoj slog furati in se držimo zdajšnjega sounda oz. stila in se v tej smeri razvijamo. Začeli smo bolj z grunge rockom, zdaj počasi z novo ekipo, zamenjali smo namreč bobnarja in basista. Končno smo postali ena taka prava ekipa, prej je bilo vse bolj tako, tako… Sicer s to novo zasedbo še nismo dolgo skupaj, a mislim, da je to to.

 

D.A. : Iz kje črpaš ideje za besedila, kje dobiš navdih?                                                                                             
Cerebus: Besedila poskušam narediti karseda zanimiva, se pravi, da je v njih nek pomen, da pritegnejo poslušalca/bralca. V glavnem… precej dam na besedila.

 

B.B. : So tvoja besedila bolj abstraktna?                                                                                                                       
Cerebus: Tukaj je precej abstrakcije, teksti predstavljajo moja doživljanja, moje subjektivno doživljanje. S teksti poskušam, da bi se vsak nekako našel notri. Besedila so poetična., poskušam neko abstraktno poezijo, ki nekaj pove in ne kar tako nekaj.

 

B.B. : No, saj po večini ‘grunge’ bendov je tako…                                                                                            
Cerebus: Nimamo se za grunge bend. Tudi nikoli se nismo imeli, samo na začetku je bila neka podobnost, ampak nikakor ne maramo, da bi nas kdo označil kot grunge bend.

 

D.A. : Kakšna glasba vam je najbolj všeč oz. kaj drugače poslušate?                                                                        
Ankaras: Ful je tega, da jih samo nekaj naštejem; Soundgarden, Alice In Chains, Fantomas, meni osebno pa še najbolj Queen.

 

Cerebus: In mene bolj taka industrial glasba, drugače pa tudi taka kot je že on naštel. Projekt je nastal iz navdušenja nad grungeom in ti bendi so nas nekako vodili, ampak priredb pa nismo hoteli igrati, nikakor ne. Prvi komadi so sicer podobni prej naštetim izvajalcem, ampak kot sem že prej rekel poskušamo to prerasti in iščemo en svoj stil.

 

Ankaras: Ja, vedno smo imeli namen igrati le avtorsko glasbo.

 

D.A. : In kaj si mislite, ko vas poslušalci takoj primerjati z Alice In Chains, ko slišijo npr. demo posnetke, še sploh zaradi vokalov?                                                                                                                                                                     Cerebus: Ja, to je bilo bolj pri prvih komadih, v bistvu zvenijo precej podobno… takrat smo se še razvijali. Saj nam še vedno dogaja ta glasba, ampak radi bi razvili čisto svoj stil.

 

D.A. : Povej kako je Katarina pristala v vašem bendu?                                                                                                
Cerebus: Jaz jo poznam že od malega, hodila sva tudi v isto osnovno šolo. Ko je bila na našem koncertu ji je bila glasba takoj všeč in je potem želela biti v našem bendu.

 

D.A. : Kaj pa v prostem času počneš?                                                                                                                        
Cerebus: Hmmm, kaj pa vem… glasbo delam, bolj elektro, na tak način kot si že slišala.

 

B.B. : Kje vidite sebe med slovenskimi bendi? Kakšne se vam zdijo šanse pri nas…                                                 
Ankaras: V Sloveniji sploh ni prihodnosti…

 

Pherius: Ja, no mogoče je… a jaz bi šel vseeno raje ven.

 

Cerebus: V Sloveniji se bolj malo dogaja… dogajajo se slabe in dobre stvari. Slabe so te, da se nam klubi vsepovprek zapirajo, samo po drugi strani se pa odpirajo neke nove sfere. V glavnem… ja, ciljamo na tujino. Imamo tudi neke veze, a o vsem tem je še težko govoriti. Ko smo nastopali v Kranju v Izbruhovem bazenu nas je poleg nas nastopajoči bend povabil v nek manjši nemški klub.

 

Pherius: Za enkrat še ne smemo biti preveč izbirčni, glavno da dobimo vsaj povrnjene potne stroške, če je kaj več pa toliko boljše… Zbiramo denar za plato, za katero upamo, da bo izšla enkrat to leto.

 

B.B. : Demote snemate že dolgo časa, kdaj bo pa kakšen konkreten izdelek… plata?                                                  
Pherius: Zaenkrat pripravljamo material, sicer ga je že dovolj za plato, ampak zaenkrat je 10 komadov, potem pridejo še končni popravki in mogoče še trije komadi. Ko bo to dokončano se bomo pa začeli meniti za snemanje. V glavnem enkrat v tem letu, če ne poleti pa potem jeseni. Sigurno v roku tega leta.

 

B.B. : Že kaj veste kje boste snemali?                                                                                                                        
Cerebus: Nekaj ljudi je že pokazalo zanimanje, s še vedno nekako vsi iz viška gledajo, ker smo le ‘newbiji’, ampak je bilo že pokazano navdušenje s strani določenih ljudi oz. producentov.

 

Pherius: Saj producentov, ki se s tem ukvarjajo že dolgo časa je pri nas kar veliko, a se mi vseeno ne zdi, da znajo narediti tiste prave kvalitete. Če primerjaš kakšno ameriško plato in slovensko… Pri Siddharti je kao najboljša produkcija, pa je razlika še vedno recimo 80%. Če bi šli v Nemčijo snemati plato, ali pa da bi jo tukaj posneli in jo dali zmiksat in producirat ven, se mi zdi boljše. Pol milijona se mi ne zdi škoda dati za produciranje plate zunaj… Kvaliteta je le pač ‘znamka’ benda.

 

Cerebus: Ne bom zdaj preveč pametoval tukaj… Problem slovenskih glasbenih izdelkov je, da so že preveč ‘popiljeni’ , oz. že preveč ‘soap opera’ varianta.

 

Pherius: Bistvo je, da izliješ svojo življenjsko energijo v ljudi, da dejansko občutijo s teboj. Pri nas se vse dela preveč kot po tekočem traku.

 

Cerebus: Naš uspeh itak ni tako pomemben, služiti denar ali kaj takega… glavno, da uživamo v glasbi, če pa še folk na koncertih uživa z nami, pa še toliko boljše.

 

Ankaras: Sporočilo ljudem: ‘Pustite ali sprejmite!’

 

B.B. : Kateri slovenski glasbeni izdelek vam je pa najbolj všeč?                                                                                
Pherius: Produkcija Siddharte mi je kar všeč, drugače pa zadnja plata od Elvis Jackson.

 

Cerebus: Jaz moram pa omeniti Melodrom in seveda Laibach, ker izstopajo od ostalih slovenskih bendov. Uspeli so čez mejo, ne ozirajo se na druge scene in furajo svojo… No, saj oni imajo že itak celo zgodovino za seboj.

 

B.B. : Kaj pa video spoti, se vam zdi to smiselno?                                                                                                    
Pherius: Lahko najameš ljudi, ki ti naredijo res dober video, a z veliko denarja, samo mislim pa, da se da narediti tudi nizko proračunsko precej dober video.                                                                                                                                                        Če se spotakneš ob vprašanje o vlaganju v videospote. Greš delati alternativno glasbo in greš potem plačati, da te drugi poslušajo. Profitabilno absolutno ni. Plačuješ non-stop… veliko boš plačal za izdajo plate, ta pa se ne bo prodajala, isto je z videom.           

Za opremo plačaš približno 1.000.000 sit, greš igrati, dobiš približno 3.000 sit na koncert, povprečje koncertov je 16, 17 letno… Če si alternativni bend veš, da te bo poslušala le alternativna publika, ta je absolutna manjšina, to so ljudje brez kakršnekoli možne prioritete.                                                                                                                                                                            Jaz videa sploh ne bi dal na kaj takega kot Videospotnice, ker so se tam v bistvu norčevali iz slovenske glasbe. Moraš pa vedeti, da boš kot alternativec predmet posmehovanja s strani večine.

 

Ankaras: Po eni strani Slovenci hkrati gradimo in zatiramo glasbo, premalo je odprtosti ljudi, podpore, nasploh premalo zanimanja za ‘občutek’ glasbe. Če bi ljudje gledali na to, da je glasba pomemben del človekovega duha. Preveč dajo na kritike medijev, kupili bodo izdelek kateri je najbolj oglaševan.                                                                                                                            

Alternativna glasba je pri nas preprosto underground. Pri nas je Alter glasba alter. Kakšni bendi so uspeli; seveda Laibach, Niowt, Psycho-Path, razni projekti od Penka; Coptic Rain… hm pa npr. Borghesia

 

Pherius: Največja žalost v Sloveniji je, da lahko uspa vsak, ki ima denar.

 

B.B. : Nastopali ste že kar precej, kakšne so vaše izkušnje… bolj pozitivne ali negativne?                                   
Cerebus: Če so to manjši klubi, npr. Channel Zero ali KUD France Prešeren nam najbolj ugaja, še najlažje tam igramo. Odzivi so kar dobri, v bistvu smo presenečeni, ampak še vedno publika ne da tistega iz sebe, premalo so sproščeni. Naprimer hrvaška publika je veliko bolj odprta, bolj sproščena, ne briga jih a si na odru brez majice, hlač… pri nas moraš biti pa še primerno oblečen, da boš ugajal drugim. Slovenci so preveč zadržani, mogoče jim na naših koncertih dogaja znotraj, ampak na ven pa ne bodo pokazali.

 

Ankaras: Saj mogoče je pa slovenska scena najboljša scena sploh (smeh)… ker je edina možna scena, kjer pride do izraza tisto kar pri alternativini glasbi največ šteje; torej: afekcija, ki vpliva na zavest, introvertiranost na subjekt sam znotraj, ki dojema glasbo s takim spoštovanjem, da samo obstane na miru in potem zre znotraj sebe… miži in sposluša.

 

Pherius: Kaj je pravilno poslušanje glasbe? Da mižiš, poslušaš, da ti dogaja ali pa da plešeš, piješ, razgrajaš in z bulerji razbijaš pire (smeh).

 

Ankaras: Ko jaz slišim kakšen dober bend mi gredo v prvo takoj vse kocine pokonci, potem se telo samo od sebe začne premikati…

 

Pherius: To je jasen primer ekstroverznega človeka (smeh).                                                                                                        
Ne bomo zdaj naredili neke diplomske naloge iz tega kako različno ljudje sprejemajo neko glasbo. Jaz preprosto dopuščam možnost, da ljudem naša glasba dogaja in ostanejo mirni na zunaj, navidezno.

 

B.B. : Imate glede promocije kakšne posebne ideje?                                                                                                      
Pherius: Mogoče bomo pa svoje komade začeli prilagati ovsenim kosmičem, čipsu ali čim podobnim (smeh). Jaz bi naše komade priporočil vsakemu človeku, ki se še išče, morda bi se našli. Mi smo se našli v Škofji Loki, kjer je prav lepo. Moram pa poudariti, da je to eden redkih lokalov po dolgem času kjer si lahko slišal venček nedomačih skladb, torej slišal si; Soundgarden, Alice In Chains, Pearl Jam, … no pogrešamo malo Atomik Harmonik (hahaha)

 

Ankaras: Jaz pogrešam tisti dve dekleti od Atomik Harmonik, ne vem zakaj…                        

 

Hmm, drugače bodo pa mogoče naša reklama v prihodnje kakšne go-go plesalke (smeh).                                                             
Mi hočemo biti nekaj med grdim in lepim, če po domače povem… sonce je lepo, a se ga ne zavedaš dokler ne pride do sončnega mrka, takrat ko senca spet odkrije sonce si popolnoma ganjen.

 

D.A. : Kje ste imeli pa po vaše najboljši koncert?                                                                                                   
Cerebus: Enkrat na Bledu… niti ne vem zakaj… pa v Kranju v bazenu. Je bilo precej dobro, sicer skoraj nič publike… ampak je bilo kar vredu kljub opozorilom. Tistih par ljudi, ki je prišlo je uživalo.

 

Pherius: Tistih 15 je res uživalo, 14 članov drugih bendov, eden je bil pa fotograf (smeh). Pa na Khislsteinu smo se precej šalili.

 

Cerebus: Vprašati se moramo zakaj sploh delamo glasbo. Ena stran je, da pač nekaj počnemo, druga pa je način za naše izražanje. Nekateri v Sloveniji se vse to preveč resno vzeli, kot da je to ena resna zadeva, kot biznis. Pri nas gre za naše izražanje, preživljanje prostega časa. Mogoče to počnemo tudi zato, ker bi radi nekaj povedali.

 

B.B. : Kaj pa bi sicer počeli, če ne bi bili v bendu?                                                                                                    
Cerebus: Hm, ne vem… Če ne bi bilo glasbe bi delal skulpture, pletel marjetice ali se naučil kvačkati. To sem si nekako želel, ko sem bil majhen.                                                             

 

Glasba je najpomembnejši del naših življenj, tako da je o čem drugem težko razmišljati.

 

Ankaras: V bistvu rajši igramo ljudem, ki bi negodovali, kot pa da bi naprimer 100 ljudi vpilo ‘Hočemo še!’. Mislim, da se ne bo nikoli zgodilo, da bi kdaj na špilu ponovili kakšen komad zaradi ljudi, ker za tisti večer smo se že izpovedali skozi odigrane komade in ob tem so nas spremljali določeni občutki in se ob ponovno odigranem komadu ne bi ponovili, nekako bi se izničili.

 

Cerebus: Zdaj pa še malo reklame… moram, moram… Spremljajte naše koncerte in uporabljajte… (kateri prašek je že najboljši?)

 

Ankaras: Hm… Persil?

 

Cerebus: No, vsekakor priporočamo Persil…

 

B.B. : Pero, si kdaj pomislil, da bi prodal opremo in šel početi čisto nekaj drugega?                                                
Pherius: Ne, nikoli! Že od zgodnjih 90-ih sem sodeloval z ljudmi, tako da nemogoče, da bi kdaj kitaro čisto zavrgel. Smo že kar v letih, a še vedno nori, da se s tem ukvarjamo.

 

Ankaras: Kar se mene tiče igram zaradi sebe. Spoznali smo se že dolgo nazaj. S Perom 95ega leta. Mareta sem enkrat spoznal čisto po naključju, kot enega blazno vredu, dobrega človeka. Ob prvem snidenju sem se z njim pogovarjal približno 10, 11 ur (smeh). S Katarino sem se spoznal, ko je prišla na avdicijo za moj še neimenovani bend…

 

Katrine: Nisem prišla na avdicijo…

 

Pherius: Katarina pa danes še nič ni povedala… Kakšni so tvoji občutki o bendu Frozen Child, kaj ti je najbolj všeč, a to kar se dogaja v placu (v placu je najboljše), a takrat ko se skregamo…

 

D.A. : No, pa da še iz tvojih ust slišimo zakaj si se pridružila FrozenchilD?                                                                
Katrine: Leto ali dve prej sem bila na njihovem prvem koncertu in sem si ful želela igrati z njimi in tako so me leto kasneje poklicali… prišla sem na vajo in to je bilo to.

 

D.A. : Kateri bendi so pa tebi najboljši, po katerih si se zgledovala?                                                                        
Katrine: Ja, Pearl Jam… valda. Da sem pa poslala bobnarka sta me pa navdušila bobnarka od The Bangles in bobnar od G’ N R.

 

B.B. : Kateri bend v katerem si do sedaj igrala, ti je pa najboljši?                                                                                
Katrine: FrozenchilD.

 

Pherius: A, ja… opa.

 

Cerebus: Dajmo še kaj povedat… sicer bodo kmalu zaprli pub, ampak…

 

Ankaras: Saj lahko mimoidoče povprašamo kaj si mislijo o nastopu.

 

Pherius: Mislim, da je to dobra ideja… Tukaj pred nami sta dva, ki sta poslušala naš koncert.

 

Ankaras: Torej kako se je tebi zdel koncert FrozenchilD v Loškem pubu?

 

B.B. : Ja, kitarist je imel ful nekaj razglašeno kitaro, kakšne tri akorde je falil, več se pa ne spomnim… sem bil preveč zadet (smeh)

 

Ankaras: Kaj pa tebi?

 

D.A. : Na žalost sem majčkeno zamudila, no kar precej… Drugače mi je bil pa koncert kul. No, saj če mi FrozenchilD ne bi bili všeč me najbrž danes ne bi bilo tukaj.

 

Pherius: Uverimo, da ju nismo prepričali, da naj tako odgovorita.

 

Ankaras (Pheriusu): No, naslednji mimoidoči, kako se vam je zdel današnji koncert?

 

Pherius: Moram reči, da sem se sprehajal nekje okrog gradu v Škofji Loki in sem nekje v daljavi slišal zvoke. Nekaj takega kar me je privlačilo. Popolnoma brez zavesti sem se kot zombi s stegnjenimi rokami zatekel v ta prostor. Neverjetno… (smeh)

 

Ankaras: Tukaj za mizo imamo še eno punco, ki je bila na koncertu, oziroma fanta… Kako se ti je zdel koncert?

 

Mimoidoči: Kaj?… V redu… gledam.

 

Ankaras: … v redu, gleda (smeh)

Nekaj še za konec… zaključne misli.

 

Cerebus: No, ja ta intervju je malo pobezljal, ampak nič hudega… Mislim, zaključna misel… kaj čemo reči… Suma Sumarum.

 

Pherius: Delamo glasbo neozirajoče se na kapitalistične, socialne kakršnekoli elemente…

 

Ankaras: Počakaj… bom jaz kar ugasnil…

 


 


 

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.