Brutart na Bledu

2005_03_04_brutart2

Brutar, Bled, 4.3.2005



Skoraj že pozabljeni metalski žanr v Rock baru na Bledu zopet priplaval na plan. Nekdaj zelo močna blejska metalska scena se zdaj sicer ne more pohvaliti s številčnim koncerti, a nekatere skupine še vedno trdovratno vztrajajo. Tokrat smo bili priča predstavitvi demo cedejke domače skupine Brutart, ki so skupaj s tolminsko zasedbo Expulsion začeli na Bledu mini turnejo po Sloveniji. Tradicionalen trušč težkometalskih riffov sicer ni bil primeren za nežnejše duše, a kdaj je to še metalce motilo.


Če bi bil pristranski bi lahko trdil, da je zadeva z metalom že pozabljena in pasé v blejskem okolišu, a vendar ne smemo pozabiti, da se je lani tu zgodilo kar nekaj zanimivih koncertov. Tu so lani namreč nastopili Magnus Noctum, Expulsion, pa Noctiferia, Separatus in Imperij.


Koncert je privabil presenetljivo veliko poslušalcev, ki so se gnetli v relativno majhnem klubu.  Če sem pričakoval manjše število obiskovalcev sem bil predvsem presenečen nad mlajšo populacijo metalcev, ki očitno še vedno migajo na tem koncu Gorenjske. Dolgolasci in kratkolasci, fani, ljubitelji, navdušenci in radovedneži so v pričakovanju koncerta vzbudili zanimanje za to zvrst glasbe tudi marsikomu, ki je bil tu zgolj naključno.



Koncert so otvorili Expulsion z njihovim značilno avtorsko eklektičnim metalom. Band  deluje že kar deset let, izdan pa imajo tudi album izdan leta 2001 z naslovom »In These Glorious Epitaps«. Tokrat se jim je po daljši pavzi zopet pridružil kitarist Miha Jukič, kar je njihovi glasbi dalo predvsem bolj poln zvok in udarnost. Začetek je bil nekoliko medel in rutinski, zato pa ne tudi  nadaljevanje. Na začetku smo bili priča temačnejšim in kompozicijsko bolj zaprtim komadom, v nadaljevanju pa  nekoliko bolj odprtim komadom, ki so puščali maneverski prodstor tudi za kitarske vložke. Na ta način je  koncert tudi deloval tematsko zaokrožen. Dobro uigrana zasedba je pokazala svojo kvaliteto v nekoliko mirnejšem in zato kitarsko izrazitejšem komadu, kjer je izstopal predvsem vokal frontmana Janeza Zege. Njegova prezenca na odru je bila zadovoljiva in energična, a so  zato ostali člani benda ostajali  nekoliko v ozadju. Kljub vsemu se ni bilo mogoče izogniti občutku, da je bil njihov nastop nekoliko zadržan in rezerviran in zato na žalost niso  izkoristili vsega potenciala, ki ga ta bend nesporno ima.


Nato so na oder stopili člani zasedbe Brutart, ki so tu predstavljali svoj prvi ep z naslovom “Arab dream”.  Skupina skupaj deluje 3 leta in igrajo nekoliko hitrejšo različico dooma z vplivi punka. Opazen, a ne dovolj artikuliran je tudi azijski pridih, ki ga bodo, verjamem, izpilili v prihodnosti.  Ep so snemali v  studiu dB Recordings, izdan pa je bil v samozaložbi. Za zanimivost: tu so snemali svojo ploščo tudi Sidharta. Pohvaliti je potrebno predvsem  izredno dober in estetsko dovršen dizajn naslovnice (delo Roberta Ilovarja), ki se lahko primerja z vsemi svetovno znanimi bendi. Naj omenim samo inovativno transparentno zastavljeno naslovnico pri kateri lahko knjižico uporabimo kot naslovnico, za vsakega od komadov.
Brutart so aprila lani nastopili tudi kot predkupina italjanske black metal skupine Graveworm, čeprav je skupina še dokaj sveža in še ni imela veliko nastopov.
Za začetek so postregli z prvim komadom “Israfael” iz svojega prvenca, ki se nekoliko odmika od ustaljenih metalskih vod. Nadaljevali so s komadi kot so “Fade”, “Sarajevo 94” in “Towards The Never”. Vrh koncerta je bil zagotovo komad “They Don’t Know”, pri katerem se je marsikateremu nadobudnemu metalcu “slemalo” kar samo od sebe. Zanimivo in sveže je delovalo prepletanje dveh vokalov:  frontmana Blaža Kelbla ter kitarista Borisa Pogačarja, ki je tu “žvrgolel” premierno.  Udrihanje po bobnih Sebastiana Muleja je predvsem na prehodih dalo komadu tudi ustrezno težo. Nadaljevali so s priredbo  »She‘s Lost Control« legendarne punk skupine Joy Division, ki je v metalski  različici delovala zelo kompaktno in  melodično.
Bend je na odru ves čas deloval sinhrono, čeprav je za nekoliko raztresenosti in nervoze na začetku poskrbela trema. Pri tem je potrebno omeniti basista Kemala Aliča, ki je poskrbel, da na sicer majhnem odru bend ni deloval statično. Pri igranju je bila opazna nesigurnost, zato pa se je bend oddolžil z angažiranostjo in voljo pustiti kar se da dober vtis. Na žalost se je zopet  pokazala slabost majhnih klubov, ki zahtevajo visoko glasnost kitar, da odušijo zvok bobnov, pa vendar; ozvočenje je bilo presenetljivo dobro in profesionalno opravljeno. Morda je sam vtis koncerta malo pokvaril samo izmenjujoče se nedelujoči zvočnik.


Končni vtis: zadovoljivo in sveže, še posebej kar se tiče nekoliko drugačnih žanrov metala kot smo jih vajeni na tem koncu. Koncert je bil povsem primeren majhni klubski sceni,  v katerem se je nahajal, zato najbrž ni mogel zadovoljiti zahtevnejšega dela publike. Kljub vsemu je temeljito prevetril zaspano metalsko vzdušje na Bledu, ki bo upam, v prihodnosti,  navdušilo tudi s kakšnim večjim dogodkom.


Marko Janša


foto: Aleš Serajnik

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.