8bomb: »It’s not all so happy-happy, joy-joy. Because life isn’t that way.«

8bomb_int_07

Najprej je bila skupina Cry Baby, v kateri so preigravali rock’n’roll in rock’a’billy komade iz petdesetih let, kot so recimo Baby let’s play house, Memphis Tennessee, Teenager in love in podobni. Potem so nas razveselili z dvema svojima komadoma – Odkar si šla in Little kittycat. In potem je iz Nizozemske prišel Lou, ki je odličen tekstopisec, kitarist in kontrabasist in začelo se je. Lou je torej prevzel besedila in kitaro, nad kontrabasom se je začel izživljati Aleš, ki si je izkušnje nabral v skupini Lucky Cupids, Jure pa je zapustil skupino Cry Baby in se podal novim izzivom naproti. To je sicer povzročilo nekaj zamer in užaljenosti, vendar mi je Bine (kitarist skupine Cry Baby) povedal, da se zopet razumejo in da se še vedno dobijo za kakšen koncert. Pa da ne pozabimo na bobnarja  Davorja, ki je še dokaj »frišen« član in je na intervjuju le tiho sedel za mizo in šarmiral z modrimi očmi…


Jure, lahko bi se reklo, da se je vse začelo s skupino Cry Baby, zdaj pa si prestopil k skupini 8bomb; kako so sprejeli to ostali člani Cry Baby?


Jure: Ne prav dobro… Ne vem, zmenili smo se, da poskusim še v drugih vodah. Malo močnejših. Malo bolj nevarnih. J


Kaj ste igrali pri Cry Baby in kaj igrate zdaj?


Jure: Pri Cry baby smo igrali pretežno 50’s rock’a’billy glasbo, tudi malo rock’n’rolla, zdaj pa igramo bolj neorock’a’billy – malo močnejšo, ostro kitaro, malo več bita….


Večina ljudi ne pozna razlike…


Jure: Zdaj si me pa našla… Kako naj to razložim? Lou!


Lou: Prej so igrali glasbo, ki je bila popularna v 50ih, 8bomb pa igramo glasbo, ki ima osnovo 50’s rock’a’billyja z drugimi primesmi, več je električne kitare, zvok je bolj oster, čeprav osnova (bobni, kitara, kontrabas) ostaja ista.  Imamo večji spekter igranja, 50’s, 80’s in 90’s rock’a’billy, psichobilly… Druga razlika pa je ta, da 50’s rock’a’billy govori o lepih dekletih, hitrih avtomobilih, vsi so srečni »I love my baby…« in tako naprej. Besedila, ki jih pišem jaz, so ponamadi malce bolj darkerska – niso tako »happy-happy, joy-joy.« Življenje namreč ni takšno, vsaj po mojem ne.


Imeli ste že precej koncertov po Sloveniji, kdaj vas bomo lahko slišali tudi na cd-ju?


Jure: Smemat gremo naslednji teden (ta naslednji teden je že mimo) – naše prve avtorske komade. Zdaj smo bili v naših prostorih zaprti kar nekaj časa, kar naprej smo vadili, tako, da računam, da bi enkrat do poletja morali imeti zunaj ploščo z vsaj desetimi ali petnajstimi komadi. Dodali pa bomo najbrž tudi kakšno moderno pesem in jo priredili v naš stil, ampak tega bo minimalno.


(In ker sem se spomnila, da je Jure na nekem rock’a’billy vikendu v Zagrebu dobili prvo nagrado za frizuro, je moglo pasti še standardno vprašanje…)


Koliko časa porabite za frizure?


Jure: Jaz zase vem, da ne rabim prav veliko, ker sem že streniran J Lou ima malo drugačno frizuro – zanj se tudi jaz sprašujem koliko časa porabi, ampak mislim, da ne prav dolgo…


Aleš: 10 minut… Tako bom rekel – raje več časa za predigro, kot za frizuro.


Se vam je kdaj dogajalo to, česar noče noben rock’a’billy – da so vas primerjali z Rok’n’bandom?


Jure: To se nam še vedno dogaja. Ljudje v Sloveniji pač ne poznajo tako tega stila. Rok’n’band so pač nekako…poskusili…zastavit s temi stvarmi, ampak se njihova glasba od naše razlikuje tako močno, da se tega sploh ne da primerjat.


Z vašo glasbo je pogojen tudi imidž, ki vas spremlja ne samo na odrih, temveč tudi na splošno v življenju. Misliš, da je to prednost pri ustvarjanju glasbe?


Jure: Ne, mislim, da je imidž samo pika na i temu, kar imaš rad. Mi imidža ne jemljemo kot način oblačenja, ampak kot stil življenja. Če imaš to v srcu, če živiš s tem stilom, tem načinom življenja, potem je imidž samo pika na i – da še z zunanjostjo pokažeš kaj si in kaj delaš.


In kdaj si se ti odločil za ta stil?


Jure: Ko sem začel hodit ven. Ko sem videl, da se tudi v Sloveniji rock’a’billyji oblačijo tako kot se. Začneš pa v bistvu z glasbo podoživljat te stvari – glasba te pripelje tako »noter«, da si ne moreš reči »zdaj se bom pa oblačil kot skejtar in igral rock’n’roll«, ker to preprosto ne gre skupaj.


Poleg Lucky Cupids ste edina rock’a’billy zasedba pri nas – kako se na vas odziva publika?


Jure: Publika se odziva precej dobro J Glede na koncerte, ki jih imamo… vsaj ta naš ožji krog, ki zdaj ni več tako ozek, se je zdaj s swingom in Silesom že tako razširil, da nas kar dobro poznajo. Vsaj v krogih ljudi, ki poslušajo tako glasbo.


Silesa in plesalce imate na skoraj vseh koncertih – plešete tudi sami?


Jure: Ja, plešemo vsi, ker je swing pogojen z rock’a’billyjem, oziroma rock’a’billy s swingom.


Kako pa kaže s festivali po tujini?


Jure: Letos smo zamudili Sanigalijo (največji rock’a’billy žur v Italiji), drugače pa upamo, da bomo šli čimprej ven. Sicer pa ima Lou veze na Nizozemskem, mi pa v Sanigaliji, tako da bomo naslednje leto sigurno prišli zraven.


Vaši hrvaški kolegi Mad Men so igrali kot predskupina Stray Catsov. Imate tudi vi podobne cilje?


Jure: Vedno imam željo igrati z znanimi in dobrimi bandi, tako da, moj cilj je priti v tudjino in igrati z že uveljavljenimi bandi (Stray Cats, Go Getters, Hillbilly Hell Cats, Restless, Hi Dramatic…). Upam, da se mi bodo želje uresničile J


Lou, ti si s svojo bivšo skupino igral kot predskupina Briana Setzerja…


Lou: Ja, bilo je zabavno… ko smo postavljali ozvočenje, je bila dvorana velikosti hale Tivoli popolnoma prazna… ko pa smo prišli igrat, je bila napolnjena do zadnjega kotička. In vsi so nas gledali z izrazi »ok, pokažite kaj znate, itak nismo prišli zaradi vas…«, tako da smo bili precej živčni in tudi odigrali nismo preveč dobro. Pa tudi govorili nismo s Stray Catsi, Brian Setzer je sicer šel mimo nas, to pa je tudi vse.


Bi ponovil to?


Lou: Seveda, to je eden izmed mojih najljubših bandov in eden mojih idolov na kitari, pa še veliko ljudi te vidi.


Aleš, si ti še pri skupini Lucky Cupids?


Aleš: Ja, zdaj smo ravno posneli novo ploščo, ki čaka na promocijo.


Pa je to, da igraš v dveh skupinah, problem?


Aleš: Ne…. band ni tak kot ženske.


Masha


foto: Aleš Lončar

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.