Various Artists – Elektrostars Vol.1

Various Artists - Elektrostars Vol.1

Various Artists – Elektrostars Vol.1

2005, Matrix Music


Drum n` bass je verjetno ena izmed najbolj precenjenih zvrsti glasbe. Še leta 1996-97 razglašen za glasbo naslednjega stoletja, je nekaj let pozneje utonil v pozabo. Seveda, šlo je za nekaj novega, nekaj prej še nikoli slišanega; šlo je za ritem, za plesnost, za veliko možnosti razvoja in dopolnjevanja. Bil je odličen za križanje z drugimi glasbenimi zvrstmi: s soulom, rapom, rockom, jazzom in še s čim. Dobili smo nekaj monumentalnih in temeljnih albumov, ki so osnovno doktrino te zvrsti lepo predstavili: Timeless od Goldieja, New Forms od Roni Sizea ali 2 Pages od 4 Hero. Konec je bil blizu že leta 1998, ko je Goldie izdal svoj drugi album Saturnz Return, verjetno enega izmed najbolj pretencioznih ter omnipotentnih albumov vseh časov. Dvojni album, nekje med nalomljenimi ritmi, klasiko ter visoko umetnostjo. Osrednji komad je bila definitivno enourna Mother, ta monolit iz drum n` bassa ter simfonije. Zvrst je hotela enostavno preveč: imela je preveč visoke umetniške ambicije, hotela je postati resna glasba, nekje med jazzom in klasiko. Skok drum n` bassa na artistični podest ni uspel, zaradi enostavno preozkega temelja, ki ga je ta zvrst imela. Drum n` bass lahko vedno zveni samo kot drum n` bass, (število variacij osnovnega ritma je omejeno), kar nam lahko da kvečejmu 3 ali 4 zanimive in vznemirljive albume – ostalo je vse isto, je ponavljanje, je povprečje. Drum n` bass je dokončno za večino glasbenega sveta umrl leta 1999. Nekje takrat pa je začel prihajati ravno v Slovenijo in bil še pred kratkim skupaj z house glasbo eden izmed najbolj popularnih stilov glasbe pri nas. Sicer sem vedel, da nismo ravno up to date z glasbo, a pretirana norija za drum n` bassom je še bolj konkretno pokazalaIa, da gre (in je šlo) za en sam velik hype. Toliko o zgodovini, zdaj pa v sedanjost.


In v sedanjosti nič novega. Še vedno je v zraku občutek, da se piše leto 1999. Zakaj gre? Založba Matrix Music je izdala kompilacijo Elektrostars Vol. 1, ki nam predstavlja 14 komadov slovenskih producentov. Komadi na kompilaciji zajemajo bolj mainstream področje elektronske glasbe, torej nekje od napol mrtvega drum n` bassa pa vse do (bog pomagaj!!) trancea, tega najhujšega in najmanj inovativnega plesnega substrata. Prvih šest komadov (izvajalci: Freeze, Beatmap, Markoman, Quadrat, Strobo in Electric Boogie) se giblje nekje med chill out momentom, drum n` bassom ter njegovim malce tršim bratom. Lepo, simpatično in po vseh pravilih, a nič posebno vznemirljivega. Drum n` bass je že res izpeta zvrst – samo pri nas ne kot izgleda. Drugi velik blok izvajalcev zajema imena, ki so se poskusili na house področju. Dobimo tipičen easy-house z ženskim vokalom in jazz driven aranžmajem. Prav tako, se je par izvajalcev  poskusilo celo na trance področju, tej sploh dolgočasni in nezanimivi podzvrsti plesne glasbe. Kaj gleda iz povprečja? Predvsem izvajalci, ki zaradi tega ali onega razloga štrlijo iz sivega povprečja. Prekmurski Kleemar zveni enostavno prekompleksno za večino generičnih zvokov na tej kompilaciji. Njegov komad Fuckin` CC se giblje nekje med rahlim elektrom ter ambientom. Narayan FM zbuja s komadom Evolve Into Prema nostalgijo na electroclash in synth-pop glasbo iz osemdesetih. Amfibia se poskusi na nekem kvazi glitch house področju s presenetljivo dobrim izidom, medtem, ko nam Flesh Golden postreže z zelo dobrim monotonim plesnim koncentratom, ki se giblje nekje med Ken Ishiiem in Daft Punkom.


Težko je verjeti, da ta kompilacija nosi letnico 2005, ker so na njej ideje in koncepti (tukaj mislim predvsem na drum n` bass in house produkcije), ki so bili moderni pred pet ali še več leti. Sicer je res, da pri drum n` bassu ni veliko manevrskega prostora (pri house ter trance žolci skoraj še manj), ampak vseeno to ne bi smel biti izgovor, da nekatere stvari zvenijo tako klišejsko in slabokrvno.


Tuje je včasih res boljše…


Matjaž Gerenčer

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.