RattleSnake: ‘It’s suposse to be fun!!’

rattle_snake3

Ne dobiš vsak dan možnosti, da narediš intervju s skupino, ki jo obožuješ že od začetka njihove glasbene poti.Jaz sem imela to srečo.


RattleSnake je dokaj nova skupina na slovenski rock sceni, vendar si že počasi nabira kilometrino. It’s suposse to be fun, je geslo katerega se držijo, torej lahko varno rečemo, da je njihov cilj predvsem uživati in spraviti ljudi okoli sebe v dobro voljo.


 Imela sem se priložnost pogovarjati z dvema članoma: Rokom Brodnikom, prisrčnim in vedno zabavnim pevcem, ter Tonijem Habulo, bobnarjem, ki je vedno pripravljen narediti kakšno »neumnost« in ima brezmejen smisel za humor.


Ob kavi in soku se je razvilo prijetno razpoloženje, ki vam ga na žalost ne morem opisati z besedami. Povem lahko le to, da sta fanta sanje vsakega novinarja, saj odgovarjata na vsa vprašanja brez zadržkov, poleg tega pa se znata tudi pošaliti.


Se lahko prosim na kratko predstavite?


Toni: Jaz sem Toni, bobnar pri skupini RattleSnake.


Rok: Ja jaz sem pa Rok, frontmen nekako. Hodim v službo, čeprav raje nebi, najraje bi bil samo frontmen.


Toni: Koliko nas pa rado hodi v službo?


Rok: Ja nihče. (smeh) Ta projekt bo treba enkrat speljati.


Toni: Kater projekt?


Rok: Ne v službo hoditi.(smeh) Kaj, malo študiramo turizem, kdaj bomo doštudirali pojma nimam. Enkrat v tem življenju ne. V prostem času je glavna glasba, drugega skoraj ni. Kaj naj rečem še drugega?


Toni: Tu pa tam kakšen žur…


Rok: Včasih malo žalosten, večinoma vesel, neresen, predvsem nikoli ne biti preveč resen…


Kdaj, kje in zakaj ste se odločili za ustanovitev RattleSnakov?


Toni: Odločili smo se v bistvu v lokalu. Zakaj? Ker sem tudi včasih bobnal pri Kosah, potem sem šel ven iz banda, pa sem začel malo pogrešati te naše dečke. Nato smo se zmenili, da bomo poskusili znova, določene stvari, ki niso bile dorečene smo jih dorekli. To je bilo pred približno enim letom.


Rok: Ja, v decembru 2003. Torej pred malo več kot enim letom. Nekaj časa smo pa samo govorili o tem…


Toni: Je pa res da mi veliko govorimo pa bolj malo naredimo, ampak, ko pa nekaj naredimo pa naredimo tako da zares naredimo. (smeh)


Rok: Saj ime banda smo pa nazadnje dobili od vsega. Lahko rečem, da smo imeli že poln ***** izbiranja imena…Potem smo pa dali karte na mizo in rekli to je to, če nam je všeč ali pa ne!


Kako ste pa prišli na to idejo?


Rok: Mislim, da je prišla od Jureta.


Toni: Jaz ne bi vedel, sem takrat manjkal. Pa so mi pozneje povedali kako se imenujemo.


Rok: Smo zelo demokratično to izvolili…

Demokratično brez Tonija…

Rok: Ja ja, Toni pač ni bil na občnem zboru, tako da, j*** g*…


Toni: Sem bil upravičeno odsoten.

Kaj si pa počel?

Toni: Doma spal.


Rok: Še zdaj nismo dobili bolniškega listka, tako da ne vemo, če je bil opravičeno odstoten.

Ali imate delo v skupini razdeljeno, ali vsak naredi kar mu zapaše?

Rok: Glede avtorstva mislim da je zdajle nekako takole; zdajle smo štirje člani, ki smo avtorsko aktivni.


Toni: Nimamo nobene posebne delitve, kdo bo kaj naredil…Komur pade, pade.


Rok: Vsak je naredil kakšno melodijo tako da…Kar se pa aranžmajev tiče pa je mislim, da največ David naredil…pa Zoki nekaj,…Midva s Tonijem sva pa kritika..Midva samo poslušava in kar nama ni všeč »popljuvava«, kar nama bi bilo še kar….


Originalno ste bili brez klaviaturista, čez nekaj časa je na to mesto prišel Igor, kmalu pa ga je zamenjal Zoran. Nam lahko povesta zakaj vse te spremembe?


Toni: Najprej smo bili brez klaviaturista, ker »tipkarca« bi morala biti ženska, ampak ženske se kar niso hotele javljat…


Rok: Eno smo celo »ukradli« bandu iz sosednjega placa.


Toni: Zato so nam pa oni vzeli pečko nazaj, pa še punco. Potem je pa res prišel Igor, ker se je javil, da bi nam nekaj malega pomagal. On se je dobro obnesel v smislu igranja, samo zraven…


Rok: Ni bilo kemije…


Toni: Drugače pa je Zoki že prej sodeloval z bandom, kar dosti resno, s tem da je potem imel kar nekaj stvari za urediti v Ljubljani…


Rok: In potem je nekako prišel nazaj, smo videli, da vseeno nekako sodimo skupaj.


Toni: To je res peterica, ki funkcionira.


Slišala sem, da pripravljate svoj prvi CD. Nam lahko poveste kaj več o tem?


Toni: Pripravljamo svoj prvi CD, ja svoj CD smo nekaj že pripravljali, nekaj ga še pripravljamo in pripravljamo tudi drugega, pa tretjega tudi…


Rok: Imamo že ene 4 CD-je pripravljene…


Toni: Samo jih ne moremo posneti, ker nimamo časa.. (smeh)


Rok: Kar se pa prvega tiče, mislim da ga pripravljamo že 100 let, tako da bo zdajle že kar ena 100ta obletnica pripravljanja (smeh)


Toni: Ja, ja, ampak je pa že skoraj pripravljen, še malo ga bomo pripravljali, potem bo pa res pripravljen….(smeh)


Rok: Drugače pa mislim, da nam bo letos vseeno uspelo.


Toni: Res pa je, da bomo pred CD-jem verjetno izpustili prvi singl, to bo pa kmalu.


Bi želeli povedati kaj o tem?


Rok: Ne, to pa jaz nebi govoril o tem…


Toni: Ne bi govorili o nobenih datumih, imamo pa to v planu zelo kmalu.


Ali bi izdali vsaj naslov?


Toni: Ogenj al’ led…to je zaenkrat samo delaven naslov, bomo pa videli, če bo tako ostalo.


Rok: Mogoče ne bo Ogenj al’ led


Toni: To se lahko spremeni, ampak komad bo ostal tak kot je.


Katera je bila najbolj nenavadna oz. zanimiva ponudba, ki ste jo dobili odkar igrate?


Toni: Meni se je zdelo zelo nenavadno, ko sem dobil činele skoraj zastonj.


Rok: Najbolj nenavadna ponudba pa se mi je zdela ta, da bi igrali na sindikalni zabavi, v moji firmi mislim.


Kdo je deležen največ pozornosti nasprotnega spola?   


Rok: David, bi jaz rekel.


Toni: Moje palčke, ko jih zabrišem med ljudi. (smeh) Ker definitivno jih nekdo v glavo dobi, se zna zgodit, da je tudi kakšna ženska vmes.


Rok: Toni je pač nevaren na sploh.

In kdo ti financira vse te nove palčke?

Toni: Moja firma, ampak ne bom zdaj delal reklame za to. Ampak moja firma financira to v obliki moje plače.


Rok: Ampak mislim, da Tonijev problem vseeno niso palčke, te so dovolj poceni, ampak vsa ostala oprema, ki jo razbije…(smeh)

Koliko pa zapraviš na mesec za vso opremo, ki jo uničiš?

Toni: Odvisno, ker včasih mi uspe vse zlomit, včasih pa ne…


Rok: Povej eno povprečje ane…


Toni: Takrat, ko mi uspe vse zlomit pade tudi 200 jurjev zaradi enega večera…Če mi pa ne uspe vsega zlomit pa kakšne 6 tisočakov za palčke, ker gredo 2 ali 3 na večer.


Katera je bila najdrznejša stvar, ki jo je naredila ženska, da je pritegnila vajino pozornost? 


Toni: Nič, ker sem jih moral jaz vedno prosit. (smeh)


Rok: Moram reči, da kakšnih drznih stvari niti ne delajo.Ja take so pač ženske v Sloveniji.


Toni: Zelo so zaprte ja.


Rok: Sploh niso drzne.


Toni: V bistvu se kar tepejo katera me bo imela; ti ga mej, ne ti ga mej, ne ti ga mej in pol se stepejo in postane brez veze vse skupaj. Potem grem pa raje na pivo (smeh)

Ali se vaše obnašanje na odru da primerjati z nastopom v postelji?

Toni: Jaz mislim da ja, ker na odru sem zelo miren, v postelji pa zaspim. (smeh)


Rok: Če bi primerjal moj nastop v postelji ali na odru…no najbrž veš kako zgleda moj nastop na odru; sem vsepovsod, se pravi če bi tako gledali, pol je soba polna ne, in ne ostane vse samo na postelji. (smeh)


Toni: Jaz pa tega ne morem reči, drugače bi od žensk ostali samo opilki, ker za mano ostane ogromno teh lesenih opilkov od palčk, tako da če bi jaz to delal z ženskami ne bi nobena več živa ven prišla. (smeh)


Rok: Po vsej verjetnosti je Toni malo bolj nežen z ženskami kot s palčkami. Lahko pa rečem, da sem jaz tudi malo bolj nežen z njimi kot pa z mikrofonom.


Ali poznate in se držite Kebrovega zakona?  


Rok: Kakšne pa je Kebrov zakon? Ali nama lahko poveš? (smeh)
To je zakon, ki prepoveduje pitje alkoholnih pijač po 22. uri.


Rok: Jaz sem pa mislil, da po deseti uri lahko piješ, prej pa ne.


Toni: Saj v bistvu se ga držim. Po deseti uri neham piti vodo, ker čez dan piješ vodo.


Rok: Če mene vprašaš je ta zakon malo čuden, ker do desetih po moje pijejo samo pijanci, od desete naprej pa normalni ljudje, ki gredo zvečer ven…


Ste kdaj igrali pod vplivom opojnih oz. prepovedanih substanc?


Rok: Katere so sploh prepovedane?


Toni: Glede na to, da si prej vprašala za Kebrov zakon, je alkohol tudi prepovedana substanca – po deseti uri seveda.


Rok: Mi pa pod vplivom alkohola smo igrali, bomo igrali in še igramo.


Toni: Sicer ne pod velikimi količinami alkohola, ker če ne bi bilo vse narobe. Ampak definitivno smo pa proti drugim substancam. In jih ne uporabljamo in ne zlorabljamo.


Rok: Osebno lahko rečem, zdaj ne vem če je to prepovedana substanca, vendar sem vedno pod vplivom velikih količin adrenalina – to je v bistvu droga. Tega je veliko preveč, mislim, da bi mogel Keber to prepovedati, ker jaz se že bojim za svoje zdravje.    


Kje vse ste že nastopali in kje vas bomo lahko videli v prihodnje?


Rok: Veliko smo nastopali na Rudniku, v placu. Na Bežigrajskem stadionu nas boš kmalu videla…


Toni: Ne, to si bil s Kosami ti bumbar. (smeh) Odigrali smo že kar nekaj špilov, večinoma po biker’s festih . Dalo pa se nas bo videti tam nekje pomladi, poleti, med sezono torej. Predvsem bi vas povabil, da si pogledate našo spletno stran: www.rattlesnake-band.com. Tam je zmeraj vse pisalo in bo še naprej. Ogromno zanimivega branja tako da….


Rok: Predvsem po razno raznih festivalih; sedaj se menimo za Teden mladih v Kranju, tudi Rock Otočec ni izključen, pa še kaj se bo našlo.


Toni: Dosti jih je v igri, potem pa bomo videli kaj se bo zgodilo. Je pa res, da bo od tega trenutka najbližji koncert tisti v drugi polovici februarja v Rollbar v Ljubljani.


Kaj bi za konec sporočili našim bralcem?


Toni: Ne bom rekel »mejte« se radi, ker to že vsi govorijo.


Rok: Make love not war!


Toni: Pridite na koncert in se imejte dobro!


Rok: Upam, da se čim večkrat vidimo na koncertih in da bomo uživali!


 


Špela Sadar


foto: Miro Majcen

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.