Peklenski kotel v Tivoliju

2005_02_25_rammstein4

koncert: Apocalyptica (FIN), Rammstein (NEM)
kraj: Ljubljana, velika dvorana Hala Tivoli, 25.02.2005
vstopnina: 7000/7500 sit
obisk: razprodano (cca 8000)


Slovenski mediji so že tedne prej trobili, da pohitite z nakupom vstopnic, kajti predprodaja je tekla odlično in tako ni bilo presenečenje, da je bil koncert že kakšne dva tedna prej popolnoma razprodan. Same karte sicer pred samim koncertom ni bilo težko dobiti (prodaja prek interneta (bolha) je tudi dobro tekla), saj so se razni mladeniči sprehajali pred blagajno in kar sami ponujali vstopnice, seveda po višjih ‘black market’ cenah (od 10 pa do 15 tisoč). Sicer ne vem zakaj so po radijskih medijih čez cel popoldan napovedovali, da se bo koncert začel z enourno zamudo, ko pa so Finci začeli točno ob napovedani času, torej ob 20. uri (kot da predskupina ne šteje ali kaj?)…


Apocalyptica (ki jo sedaj spet tvorijo štirje čelisti + bobnar), ki si je svoje ime uveljavila že z svojo prvo ploščo in priredbami skladb skupine Metallica, je začela kar se da energično, da so kaj kmalu začele pokati strune, ki pa jo je ‘plavokosi’ Eicca zamenjal kar se da profesionalno, v manj kot pol minute. Skupaj z Perttu-jem sta bila bolj na odru (in do pasu slečena), kot na stolčkih, medtem ko je bil Pavoo (najstarejši član) malce bolj zadržan, le elegantno džentlmensko oblečeni session član skupine Antero, je odsedel kar cel koncert. Tudi novi bobnar je zadovoljil svoje delo. ‘Žagali’ so ga le dobre pol ure, vrhunec njihovega nastopa pa komad Seek & Destroy, kjer je bila publika tudi najbolj glasna pri petju besedila…


Apocalyptica, (nepreverjen) setlist:
01. Path
02. Trapped Under Ice
03. Bittersweet
04. Seek & Destroy
05. Inquisition Symphony
06. Enter Sandman
07. Hall of the Mountain King


… med polurnim odmorom so nam na ozvočenje igrali Clawfinger.


Rammstein. Ura je malce čez 21. Tema. Začne se z uvodom zadnje plošče Reise Reise. Huronski kriki in potem na oder uletijo policaji z kravatami, velikimi baterijami v rokah in začnejo vohljati po odru in svetiti med publiko. Na odru oz. na samem odru postavljeno gradsko obzidje, čeprav je mene bolj kot ne spominjalo na kakšne vesoljske telefonske govorilnice, so se zgoraj pojavili: Paul (kitara) – Oberkrajner v narodni noši, Richard (kitara) – »I’m the the sexiest black leather man«,  Oliver(bas) – ‘jst sm pa u blato padu’, Flake (klaviature) – klovn z nemško WW2 čelado in Christop (bobni) – ‘I’m an animal’. Po uvodnih taktih pa iz samega ‘dvorca’ pristopi še frontman skupine, Till, v irharcah in elegantni obleki, z rokami zadaj, veličastno. Iz zgornjega dela odra se oba kitarista spustita na glavni oder po dvižnih dvigalih (kar mi je takoj spomnilo na Priest… Live ’86; pravi metalci že vedo). Norenje dvorane je skoraj nepopisno (in primerljivo recimo z koncertom Rage Against The Machine). V prvih vrstah opazim mahanje šahovnice (beri: hrvaške zastave v obliki šahovnice), ki je že pri drugem komadu poletela na oder. Till jo vzame v roke in da preko ramen, nato pa pri koncu komada da v mednožje, podrgne parkrat gor in dol (saj veste kako to delajo striptizete, kajne) in odvrže. Aplavz na ta ‘incident’, primeren. 🙂


Skozi koncert smo bili priča tudi vsem mogočem: kuhanju oz. cvretju klaviaturista v samem kotlu z metalcem ognja (Mein teil). Till me je tukaj bolj spominjal na mesarja kot kuharja, sam je v rokah držal dva velika noža (eden je bil v bistvu mikrofon v katerega je pel) in jih brusil. Sila zabavno za publiko. Med drugim je enkrat bodril publiko v našem jeziku »roke gor!«. Da je bil band res ogret za igranje, morda pove tudi to, da je Flake med igranjem totalno razbil ene od klaviatur, razbitine pa zmetal med publiko, ki so seveda razgrabili vsak košček suvenirja. On sam je zame osebno tudi največja pojava v bendu, pravi dvorski norček bi se lahko temu reklo. 🙂


Norenje in gnetenje v prvih vrstah je bilo le (pre)hudo za nekatere, saj se je tako že dokaj v prvi polovici za nekatere mladenke koncert predčasno končal, saj so jih morali kar na rokah ali ramenih odnašati iz dvorane (vse pohvale glavni ‘gorili’).


V drugem delu (prvi bis) smo vsi seveda nestrpno pričakovali njihovi himno »Rammstein«, kjer na vrsto pride pravi pirotehnični spektakel, ko Till pride na oder oborožen kot robot in spušča v zrak metrske plamene. Od vsega tega ognja ti je postalo na trenutke vroče v obraz celo na tribuni, kaj šele na odru in v prvih vrstah, kjer je pred ograjo čepel redar, ki je v rokah držal gasilni aparat, kajti v takih primerih se zna narediti kaj nepredvidenega (spomnite se slučaja Metallica v Kanadi, kjer je bil James kar močno opečen po rokah).


Eksplozije ‘velikih petard’ si bile že kar malce prehude za nekatera ušesa, saj te je dobesedno prestavilo iz mesta. Light show zadovoljiv, čeprav sem morda le pogrešal kakšen video zaslon zadaj za odrom. Hecna zadeva so bila recimo stojala za mikrofone. Le ta so se dala podreti na tla, pa spet z nogami postaviti nazaj. Priročno za kitariste. Bruhanje ognja, metalci ognja (flame thrower-ji), vsa ta pirotehnika je bila kar se da profesionalno izvedena. Torej bili smo kot na pravi gledališki predstavi (menjavanje scene za vsak komad posebej), spogledljivo z samo cirkuško predstavo. Morda so le malce pretiravali z robotsko hojo sem ter tja…


Ampak. Spet pa lahko malce grajam naše vrle varnostnike (G7, če se ne motim). V prvi polovici koncerta so prav grobo delali z osebami, ki so na rokah ‘priplavale’ v prve vrste, jih na silo zvlekli v medprostor med odrom in ograjo, po možnosti malce zvili roko in prav na silo zvlekli stran. Nekajkrat so tako posredovali, potem so jih pa začeli miriti že sami osebni Rammstein varnostniki (ki so spredaj skrbeli za pirotehniko), naj se malce umirijo. Da ne govorim, da jim je bilo za žejno publiko, kjer je bilo peklensko vroče, sploh malo mar. Na drugi polovici koncerta so se le spomnili, da nekateri v prvih vrstah le rabijo nekaj tekočine in so tako prinesli kar nekaj par platojev vode, s katero so potem polivali oz. bolje povedano, tuširali prve bojne linije.


Till-ove zadnje besede ob slovesu so bile:
»Radi Vas mamo. Danke schön. Hvala.«


Če strnim vse to v številke, kot to delajo filmski kritiki, bi dejal:
4.5 out of 5 (skoraj perfektno).
Priča smo bili enemu največjih koncertov na naših tleh, o tem ni dvoma…


Rammstein, setlist:
01. Reise reise
02. Links 234
03. Kiene lust
04. Feuer frei
05. Rein raus
06. Morgernstern
07. Mein teil
08. Stein um stein
09. Los
10. Moskau
11. Du riechst so gut
12. Du Hast
13. Sehnsucht
14. Amerika
+ bis 1:
15. Rammstein
16. Sonne
17. Ich will
+ bis 2:
18. Ohne dich (skupaj z Apocalyptica)
19. Stripped (Depeche Mode cover)


RAUS !


tekst: koncertofil, ZUBi.


foto: Aleš Serajnik – sergio

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.