Neočekivana sila – Sunca

Neočekivana sila - Sunca

Neočekivana sila – Sunca

Beograjska banda improvizatorjev z nenavadno dolgim imenom je album Sunca izdala že leta 2002, kar pa niti slučajno ne pomeni, da izdelek zvokovno ni zrel ali dovolj moderen za »današnje čase«. Neočekivana sila koja se iznenada pojavljuje i rešava stvar tokrat z devetimi skladbami nenavadnih naslovov (DJ 27a, Espadrile smrti) ponuja tričetrt ure kvalitetne in nepredvidljive glasbe za ljubitelje »organizirane improvizacije«.


V osnovi bi lahko rekli, da je Sunca funk album, a bi bilo to enostavno nepošteno do originalnosti izdelka, ki z veliko nogo prestopa okvire in omejitve funk godbe ter se brez sramu spogleduje tudi z drugimi glasbenimi zvrstmi. Med drugim na albumu najdemo acid jazz vzorce, break beat, d’n’b, psihadeliko ter nenazadnje tudi scratchanje DJ-jev, ki redno gostujejo tudi na Silinih koncertih. Album je praktično v celoti inštrumentalen, saj se tekom dogajanja občasno pojavljajo le stranski vokali, ki ustvarjajo posebno vzdušje v skladbah. Sunca poleg kitare, bobnov in basa ponuja tudi ostale inštrumente, nepogrešljive pri impro-godbi. Tako se na primer na Timpan fank pojavi klavir, pri komadu Sunca nas zvoki Hammonda ponesejo par desetletij nazaj, v nekaterih pesmih pa je slišati tudi saksofon in flavto. Ena bolj zanimivih stvari na plošči se mi je zdel na prvi ogled očiten kontrast in končno sožitje med kitarskim eksperimentiranjem z digitalnimi efekti (npr. delay) in močno ritmiko, značilno za bebop. Psihadelično odmevanje kitarskih vložkov albumu daje ogromno, saj celotno zvokovno podobo dobesedno postavlja v druge dimenzije. Na drugi strani pa je tu odlična ritem sekcija, ki udarno preigrava že prej omenjene funk vzorce. Kvaliteta albuma se kaže tudi v tem, da improvizacija ni sama sebi namen, ampak se izstopajoči inštrumenti s pravo mero zlivajo z ritmiko. Sunca tako ne ponuja epsko dolgih solaž, a komadi kljub temu ne ostanejo prazni in dinamiko iščejo v drugih elementih, kar Silo dela zelo posebno.


Glasba na Sunca ni lahkotna, a vseeno svetla, optimistična in zelo plesna. Plesnost je tudi razlog, da je živo srečanje s Silo verjetno precej močnejše kot le flirtanje preko zvočnikov.


Peter Cerar

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.