NA POROKI Z ANAVRINI – »Mi smo zmeraj vmes.« Ali bližnje srečanje z Anavrinmobilom in pogovori o morilcu iz spota.

anavrin_int_03

Polovica Anavrinov nas je čakala v svojem znamenitem kombiju, ki so ga priredili posebej za intervju za RockOnNet. Med vožnjo na ljubljanski grad smo spoznali še Anjo in Pussycat Anavrina; oba živita v kombiju. Parkirali smo torej na sončku pri gradu in med opazovanjem pravkar poročenega para, se je počasi začel intervju… Vsepovsod po mizi so ležale Anavrin nalepke, moram pa poudariti, da so bili fantje zelo zelo prijazni in gostoljubni, na mizici v kombiju smo imeli toplo kavo, megaanavrin gosti sok, za life in pa euroanavrin pivo. Damir (Dado), Matej (Bib) in Gašper (Seki) pa so odgovarjali na moja vprašanja…


Kako je potekalo snemanje vašega novega videospota? Je bilo kaj ranjenih, morda celo mrtvih?


Dado: Tukaj sta ravno oba od vseh članov, ki sta bila v spotu umorjena.


Gašper: Jaz nisem bil umorjen, jaz sem imel nesrečo.


Dado: No, on je pač imel nesrečo… Režiser Jani Černe si je zamislil zgodbico o nekakšnem roadtripu serijskega morilca, ki se vozi naokrog, dogajajo se mu različne stvari. Opraviti mora neko nalogo in to tudi stori, ker pa je serijski morilec, seveda vmes tudi ubija. In Bib in Seki sta bila oba tudi umorjena… No, Seki je imel nesrečo, Biba pa je zasul gasilni aparat.


In kako se počutiš ves prenovljen v novem življenju?


Dado: Pometli smo prah od gasilnega aparata in…


Matej: Midva sva ta prah pometala še dve uri!


Gašper:  400 litrov vode je šlo, da nam potem niso težili.


Dado:  Ja, vse je bilo treba pospravit.


Kje pa ste snemali spot?


Dado: To je bilo snemano pred neko javno ustanovo.


Matej: Na večih lokacijah smo snemali in kader v katerem ubijejo mene, je bil sneman v Šiški, pa v Črnučah…


Dado: Pa vse do Domžal, pa po obvoznici smo se vozili…


Se pravi imate radi roadtripe?


Dado: Naš prvi spot je bil narejen tako, da se band predstavi – samo z inštrumenti, igramo komad – za drugega pa smo se odločili, da bomo naredili eno tako zanimivo zgodbico. Lahko da bo tretji spet popolnoma drugačen.


Spot ste že videli?


Matej: Danes ga bomo (intervju je bil narejen v soboto, 29. 1.)


Dado: Danes bomo videli osnutek, ampak kadre smo pa že videli.


Ste zadovoljni?


Gašper: Ja!


Matej: Ja, super slika in dobri kadri so.


Dado: Ja, filmska kamera, profesionalna ekipa, snemal je Miloš Srdič, Jani pa je govoril kaj in kako – nam je bila ideja všeč že takoj, ko nam jo je Jani predstavil – povedali smo še svoje mnenje, si razdelili vloge in to je bilo to.


Anavrini nimate glavne vloge v spotu?


Dado: Mi smo bolj kot statisti. Glavno vlogo ima serijski morilec Marino iz okolice Domžal.


Matej: Odlično je odigral svojo vlogo. Profi…


Dado: To je naš kolega, ki smo ga poklicali, ker se nam je zdel primeren za to vlogo. Moral je izgledat psihič.


Matej: Ne, ne psihič – tak, zájeban.


Dado: Ja, mi tega ne bi mogli odigrati, mi smo vsi bolj pridni.


Pa da ne pozabimo – za katero pesem je bil posnet spot?


Dado: Za komad Pri filozofiji – to je bil tudi drugi radijski singel, popevka tedna – dosegel je nekaj vidnejših uspehov, tako da smo se odločili, da ga predstavimo še na ta način.


Pa je bila to prva izbira, ali ste premišljevali tudi o drugih pesmih za spot?


Dado: Smo razmišljali tudi o drugih komadih, ampak ta je bil že prej precej močen, vendar smo najprej vseeno dali ven Mi laže v obraz. Prvi je bil bolj udaren, ta pa je bolj melodičen.


Na koncertih smo že lahko slišali eno vašo novo pesmico, balado…


Matej: Ja, to je pesem Gola.


Bo ta pesem na novi plošči? Se plošča že pripravlja?


Matej: Bo na novi plošči. Pripravljamo že material, zaenkrat imamo postavljene tri komade, šest osnutkov… veliko delamo na tem in upamo, da bo čimprej čimveč materiala, da gremo potem snemat. Komaj čakamo, da gremo v studio, da se zapremo noter in potem predstavimo svojo drugo plato.


Dado: Sploh zdaj januarja smo imeli koncertni premor, delali smo nov material, februarja se spet začne. Na spletni strani je vnaprej napovedanih šest koncertov, upam, da boste prišli kaj pofotkat, narest kakšno reportažo… Lahko povabimo Pino, da pride in naredi kakšno lepo in zanimivo reportažo…


Na vaših koncertih se lahko sliši tudi priredbe – sicer ne veliko – recimo Nobodies, pa Enjoy the silence. Nameravate kakšno od teh priredb tudi posneti?


Dado: Ne, to je v bistvu samo za koncerte. Ne bomo prevajali komadov v slovenščino in jih predstavljali kot svoje. Priredbe igramo v bistvu samo zato, ker igramo tudi v krajih, kjer nas ljudje še ne poznajo in ko se predstavimo s svojo ploščo, jim zraven predstavimo še kakšen komad, ki jim je bolj blizu.


Zakaj ste se pa odločili prav za ti dve pesmi?


Matej: Spontano.


Dado: Ja, pesmi sta nam bili pač všeč…


Matej: Ampak je pa težje delati priredbe…


Dado:Točno tako, težje jih je delat, kot svoje komade, ker se nikakor ne moremo odločit ali bi ga delali tako ali drugače, čisto po svoje, čisto po originalu… Tako, da poskušamo narediti tako, da je komad v našem stilu. Če pa že ni, ga potem nekako priredimo, pomembno pa je tudi, da meni komad leži vokalno. Ker pri nekaterih se dogaja, da recimo nekdo reče »dejmo narest ta komad«, band ga odšpila, pevec sploh ne more peti tako visoko ali tako nizko in potem izpade bedno. To je kar pomembno… imeli smo že komade, ki jih jaz recimo nisem mogel odpeti in smo zato naredili kaj drugega.


Matej: Drugače pa pripravljamo zdaj en komad  od Maroon 5, ki ga bo najbrž priložnost slišati na naslednjem koncertu.


Katero njihovo pesem pa?


Dado: Harder to breathe.


Matej: Bolj poskočen jeJ.


Imate zelo  zvesto publiko. S čim  mislite, da ste si jo pridobili?


Matej: To bi bilo v bistvu treba njih vprašat…


Dado: Hm… po mojem z iskrenostjo. Novi glasbeniki prihajajo na sceno in če si iskren, če delaš tisto, kar ti je kul, če si to kar si, ljudje to zaznajo in ti to vračajo. Če si pa »kr neki«, če furaš nek glam stile, nekaj kar nisi ti… Mi recimo pri svojih besedilih nismo nikoli preveč filozofirali – nekateri nam to očitajo – nekaterim je kul.


Gašper: Smo kar smo.


Dado: Iznašli smo nek poseben način promocije, katere avtor je Seki – to so naše  nalepke. Tudi te so nekaterim kul, nakateri pa se pritožujejo, da so po vseh smetnjakih…


Ampak s tem smo vas spoznali še preden ste prišli na sceno.


Dado: Ja, s temi nalepkami ni bilo kakšnega resnega namena, potem pa se je prijelo in smo jih začeli talat naokrog.


Matej: Mislim, da jih je prepričala celostna podoba banda.


Dado: Mogoče jim je všeč tudi to, da se tako razlikujemo po karakterju.


Ja, v bandu ste kar precej enakovredni…


Dado: Ja, imaš skupine, kjer je noter samo ena močna oseba, za ostale pa sploh ne veš kdo so, pri nas pa se to nekako porazdeli.


Kaj pa vaša backvokalistka Darja? Ali njo jemljete kot gostjo na plošči in na koncertih ali kot članico banda?


Matej: Darja… najprej smo se zmenili za snemanje backvokalov na cd-ju, potem pa smo jo za promocijo prvič povabili na oder, kjer se je odlično odrezala, ker je profesionalka. Zelo smo bili zadovoljni z njo, tako da smo jo še nekajkrat povabili zraven – ona je častna gostja.


Dado: Ja, ona je koncertna gostja, ni članica banda, imamo jo pa s sabo na večjih koncertih. V bandu nas je že tako ali tako sedem, kar je precej za manjše odre.


Matej: Na manjših odrih je kar težko igrat…


Dado: Ja, to bi lahko tudi omenili – kar dobro smo se znašli na teh manjših odrih. V Sloveniji je veliko majhnih klubov, ki lahko sprejmejo kakšnih 50 ljudi, ni nobenega ozvočenja in je treba veliko improvizirat. In tako se je naš saksofonist Grega spomnil, da bi naredili dvojni oder – spodaj klaviature, zgoraj bobni.


Matej: Dobro izgleda, pa še več prostora imamo. Drugače pa vsak koncert jemljemo smrtno resno.


Dado: Tale ambient in vse lahko izgleda malce zajebantsko, ampak kar se tiče pa glasbe, smo pa resni.


Matej: V prostem času pa smo zelo… sproščeni, za žur, velikorat gremo skupaj kam, da se odklopimo.


Dado: Začeli smo kot prijatelji, potem pa smo ustvarili band in stvari potem lažje tečejo…


 


In naš Aleš potem pove še podobno zgodbico o RockOnNetu – se pravi imamo z Anavrini nekaj skupnega.


 


Vsako mlado rock skupino v Sloveniji na začetku zelo radi primerjajo s Siddharto. Se je to dogajalo tudi vam? Kako ste reagirali na to?


Matej: Seveda, Siddharta je v Sloveniji postavila nove mejnike in vsi te potem takoj tlačijo v isti koš. Mi se s tem nismo nikoli obremenjevali, delali smo svoje komade in z njihovimi komadi ni sploh nobene primerjave. Zdaj nas nihče ne daje v isti koš – mogoče prej – ker je zasedba precej podobna.


Dado: Jaz bi dodal še to, da smo mogoče včasih imeli skupne vzornike in ko si star 15 let, imaš v glavi nekega idola, rad bi nekaj dosegel in potem črpaš to energijo, smisel za delanje glasbe… In potem od tukaj tudi podobnosti. Še pri zasedbi je bilo vse spontano, saksofonist je prišel sam, odigral je en komad in potem je ostal. Band je recimo obstajal še preden je Siddharta izdala prvo ploščo. Sicer pa – če nisi tako inovativen rock band (dva kitarista, bas, bobni, vokal) – si pa takoj Big foot mama.


Kar nekaj slovenskih bandov je poskusilo tudi v tujini. Tudi vi razmišljate o tem?


Dado: Ne toliko, da bi nam bil to primaren cilj. Ampak bi bilo pa seveda kul imet kakšno turnejo po AmerikiJ S tem kombijem, Anja gre zravenJ Zdaj smo si zadali cilj čimbolj spromovirati našo ploščo, potem pa bomo videli kako bo šlo naprej. Smo se pa prijavili na en natečaj v Gradcu – Newcomer 2005 – igrali smo že v Italiji na nekem natečaju, odziv publike je bil zelo dober, glede na to, da smo peli v slovenščini.


Kaj pa počnete takrat, ko niste Anavrini?


Dado: Anavrini smo celo življenjeJ. Kar naprej. Saj vidiš; Anavrin je kombi, s katerim se Matej vozi na faks, Seki je Anavrin, ko dela nalepke. Sicer pa smo pridni študentje.


In kaj študirate?


Dado: Hm… zgodovina se pojavlja pri nas, razna filozofska vprašanja in razmišljanja, šport – Grega je odličen športnik, državni prvak v mnogoboju… potem se je posvetil saksofonuJ. Sekija zanima računalništvo, multimedija, Bib je turist, jaz študiram politologijo, Anže frizerstvo, Anej pa še pridno hodi v šolo.


Matej: Glasba nam vzame veliko časa.


Dado: Ja, band niso samo vaje. Band je tudi ogromno sestankov, intevjujev, organizacija… Sam moraš poskrbeti za vse, razen če ti res rata že iz prve, da si medijski »bum«, da dobro zgledaš, da imaš podporo dvanajstletnikov, potem to »zapali« tudi pri založbi.


Na E+ je Anej razbil svojo kitaro… Mislim, da se da ljudi razdeliti na dve skupini; na tiste, ki lahko svoje inštrumente razbijejo, pač zaradi učinka in pa na tiste, ki tega ne bi mogli storiti, ker so preveč navezani nanje. Kam bi se uvrstili vi?


Dado: Ne vem… odvisno od feelinga… ampak mi tega ne moremo početi, tisto na E+ je bila fora.


Matej: Anej ne bi razbil kitare, ki jo vedno uporablja.


Dado: Ja, kitare, vredne pol milijona, ker potem ne bi bil več v bandu, ker ne bi imel s čim igratJ Če pa denar ne bi bil omejitev…


Gašper: Potem bi jaz na vsakem koncertu naredil nekaj.


Zažgal klavir, recimo?


Gašper: Recimo.


Dado: Ampak potem se moraš spomnit nekaj novega, razbijanje ni več moderno, to so počeli že vsi.


Matej: Prideš na oder z motorko in razžagaš bobne.


Dado: Ampak to je za more. Mi nismo zamorjen band.


Se vi jemljete kot »žur band«? Kako bi se popredalčkali?


Dado: Mi smo ravno nekaj vmesJ. Ni nam pomembno, da folk na naših koncertih skače – veš? Skače! 😉 Odvisno… nekateri komadi so za žur, nekateri so pa za poslušat in ti grejo pokonci lasje. Jaz recimo sem bil na Silence in ni nihče skakal, vsi smo samo sedeli in poslušali in je bilo super. Skratka, mi smo ravno nekje vmes. Mi smo zmeraj vmesJ.


Matej, tebe na koncertih lahko skoraj vedno vidimo zgoraj brez. Zaradi vročine?


Matej: Uh, skoraj vedno, na kakšnih treh sem bil zgoraj brez…


Se pravi sem bila jaz ravno na tistih treh;)


Matej: Ja, možno… Gorenja vas, Orto… V glavnem, če je prostor velik, kot recimo Križanke, potem ni nikoli tako vroče. V Ortu pa sem bil dvignjen, pa reflektorji so močni, pa majhen prostor in če si v obleki, zgoriš.


Gašper: No, ampak mogoče pa kakšno pritegne nekaj bolj suhega :).


Dado: Če bi imel kakšen piercing v niplu, bi bil mogoče še bolj zanimiv:).


Matej: Ali pa če bi imel še večji beerbauh.


Dado: Ali pa dva pierca in ketno vmes!


Matej: Ja, ampak potem bi se mi lahko palčke zataknile za ketno…


In potem je zazvonil telefon in Matej je povedal, da njegova sestra Vesna vse lepo pozdravlja…


 


Ampak ostalim ni pa nikoli vroče…


Dado: Vsem nam je vroče in mogoče bi se kdaj slekel še kdo drug, če bi imel dovolj poguma.


Matej & Dado – Anej se tudi slači.


Gašper: Jaz sem se slekel samo enkrat… Ampak je bilo res fuuul vroče.


Dado: Jaz imam s sabo brisačo. Ker če si brez las, ti švic potem teče po obrazu, če imaš brisačo, pa ni panike. Mi vedno vse popivnamo na koncuJ.


Matej: Eni z brisačo, Coby pa recimo s Pussycat AnavrinomJ.


Katere kvalitete mora imeti ženska?


Gašper: Znat mora vse komade iz naše plošče. To je pogoj N°1.


Dado: Všeč so nam simpatične, zabavne, komunikativne punce…


Ampak Anja ni komunikativna…


Matej: O, ja… o, ja…


Gašper: Kdor molči, devetim odgovori.


Dado: Saj ni nujno, da je komunikativna  v besedah, komunikacija je lahko tudi eye-contact.


Matej: Mora se vklopit v družbo.


In potem smo opazovali ženina in nevesto kako sta se slikala ob nekem drevesu na ljubljanskem gradu. In Anavrini seveda ne bi bili Anavrini, če se ne bi z njima slikali tudi oni. Vmes smo še razmišljali, če bi nevesto ugrabili in potem zahtevali odkupnino, saj je to običaj na porokah, pa še zaslužili bi. Pa nas je ženin pogledal z zastrašujočim pogledom in smo si premislili.


In seveda je moglo pasti še zadnje vprašanje…


Bi igrali na poroki? Gašper, recimo ti, kot klaviaturist, one man band?


Gašper: V bistvu imamo z Anavrini tako pogodbo, da sam tega ne bi smel počet. Če bi šli pa vsi skupaj, je pa to stvar banda.


Dado: Če bi se poročil kakšen fan, res »taprav« fan in če bi si zaželel na svoji poroki V krvi senc, Nevro, 4 stene… potem bi.


Matej: Ne bi igrali kakšnih drugih komadov.


Dado: V bistvu smo to enkrat že izvedli… Ko je bil band še v povojih, se je poročil kolega in povabljeni smo bili na poroko. Ženin nas je takoj prosil, da zanj zaigramo kakšen komad, ker smo pač glasbeniki…


Matej: In potem smo odigrali tri pesmi in poželi velik aplavz…


Dado: Ponavaljam! Za izjeme! Za največje fane, samo svoje komade! Kar slutim kakšen bo naslov intervjuja…


 


Masha & Monika


foto: Aleš Lončar

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.