Interpol – Antics

Interpol - Antics

Interpol – Antics

Znano je, da je drugi album za bend najbolj kritičen. Še posebej, če smo na prvencu priča samosvoji in odlični glasbi, ki se pogumno odmika od mainstreama in si ustvarja svojo publiko. Newyorški kvartet Interpol je z drugim izdelkom Antics prišel do točke, na kateri se lahko dokažejo kot skupina z dolgoročno perspektivo ali pa le bend, obsojen na stagniranje. Interpol se nedvomno uvrščajo v prvo skupino. Po fenomenalnem prvencu Turn On The Bright Lights so namreč z novim izdelkom naredili korak naprej, čeprav mogoče ne v smer, ki jo je večina pričakovala.


Antics ponuja deset skladb v razpoznavni Interpol maniri, ki pa kljub temu iščejo nove dimenzije in se nekako otepajo pretiranih očitkov kopiranja Joy Division, ki so viseli nad njimi vse od izdanega prvega albuma naprej. Že otvoritvena pesem Next Exit preseneti z večjo mero optimizma, kot smo ga pri Interpol vajeni, a se tipično darkersko potovanje zares začne z drugim komadom, Evil. Četverica tudi na omenjenem albumu uporablja močne in prepričljive ritme, ki jih odlično trgata Carlos na basu in Samuel za bobni. Čez to obetajočo formo pa v novovalovskem slogu prihajata obe kitari, ki z minimalističnimi, a prefinjenimi solažami in odsekanimi rifi ustvarjata pravo melodiko, ki se z udarnimi ritmi odlično združuje v zelo všečno glasbeno celoto. Za razliko od prvega albuma je na Antics nekoliko manj raziskovanja globin zvoka, saj so skladbe strukturirane bolj preprosto, a vseeno ne dajejo občutka, da so narejene na prvo žogo. Napredek se kaže tudi vokalno, saj je Paul Banks razvil bolj samosvoj, ne tako »curtisovski« vokal, ki pa kljub temu ostaja dovolj mračen in hladen, da iz ozadja lahko konkurira in obenem dopolnjuje odličen instrumentalni del.


Celotna napetost in vzdušje albuma prideta do vrhunca nedvomno pri skladbi Public Pervert, preko katere se intenziteta spusti do zadnje, A Time To Be So Small, ki z mirnejšim ritmom in zanimivim razpletom skladbe zgodbo pripelje do konca. Omenjena skladba je tudi edina na Antics, ki bi jo lahko bolj neposredno povezali s Turn On The Bright Lights, saj je vzdušje na njej mračnejše, kot pri prejšnjih skladbah. Zanimivo pri njihovi glasbi je, da zveni retro, čeprav to še zdaleč ni.


Interpol so z Antics nedvomno ustvarili odličen album, s katerim so pokazali zrelost in v skladanje vnesli več samosvojosti, vseeno pa ostali zvesti »neznanim užitkom«.


Peter Cerar

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.