Deset let Metropolisa

metropolis2

Ob obletnici tega ljubljanskega, kakor si sami pravijo, heavy-rokenrol benda ali rokenrol benda z jajci, smo se pogovarjali s karizmatičnim frontmenom, glavnim grlom in basistom tričlanske zasedbe, Matjažem alias Hotschkom. Metropolis je nastal leta 1994 in nosi ime po znani skladbi skupine Motorhead. V svoji karieri so izdali dva albuma pretežno lastnih skladb, za seboj pa imajo kopico uspešnih nastopov, tudi kot predskupina svojih vzornikov. Ker so vsi člani tudi aktivni v zasedbi O.S.T., se je vnema okoli Metropolisa nekoliko polegla. Že štiri leta pa imajo navado, da svoje die-hard fene razveselijo z eksplozivnim rojstnodnevnim koncertom. Več o samem koncertu pa lahko preberete med koncertnimi vtisi.


Obletnice Metropolisa so postale stalnica in priložnost, da se ljubitelji vsaj enkrat na leto naužijejo dobrega rocka. Zakaj vas vidimo tako redko?


Po letu 1999 je imel Metropolis daljši premor, ker smo se zelo aktivno lotili dela v O.S.T., ki, kot veš, je sestavljen iz članov Metropolisa, pevca Lada in Gregorja, ki skrbi za elektroniko. Potem smo se pa čez nekaj časa, za rojstni dan benda, mislim da na osmo obletnico leta 2002, spet zbrali, tako za foro. Zaradi ustvarjalnega udejstvovanja v okviru O.S.T. z Metropolisom samo vzdržujemo neke vrsto prisotnost in kondicijo.


 


Kaj vam pomenijo ti koncerti?


Gre za čisti žur, zabavo. V bistvu od enega koncerta na leto ne moreš imeti povečane prodaje plošč ali česarkoli. Gre za to, da se enkrat na leto fejst narokenrolaš in znoriš, če prej ni bilo priložnosti. Imeti koncert enkrat na leto ni naporno, nekajkrat na teden pa lahko je.


Kako potekajo priprave? Verjetno ne vadite vse leto.


Kakšna dva meseca pred koncertom se dogovorimo, da bomo začeli z vajami. V resnici pa to zgleda tako, da šele kakšen mesec prej začnemo zares vadit dvakrat ali trikrat na teden. Pogledamo vrstni red komadov od lanskega leta, pa se odločimo katere bomo igrali, katere bi zamenjali, dodali… tako da dobimo nekako uro in pol dolg nastop.


Drugače ste ves čas v stikih?


Ja, seveda, predvsem v okviru O.S.T.-a. Sicer ne vadimo, se pa redno dobivamo. Z Grišo (kitarist) sva tako ali tako bratranca, tudi žuramo ga kar nekaj skupaj.


Ko sva že pri O.S.T., ne morem mimo vprašanja, kaj se dogaja s projektom? Odkar je Lado (pevec) TV zvezda, imamo občutek, da ni prave volje za nadaljevanje.


Lado sploh ni problem. Ko smo še nastopali, je že bil na televiziji. Največji problem je, da smo leni. Pripravljamo nove stvari, ne maram pa govoriti o konceptu ali novem projektu, ker mi ti besedi ne sedeta. Skratka pripravljamo novo glasbo.


Lahko torej v bližnji prihodnosti pričakujemo vsaj kakšno obletnico O.S.T.-a?


Ne, še precej več. O.S.T. je popolno delujoč bend, ki dela … ampak trenutno stran od luči.


Se člani Metropolisa udejanjajo še na kakšnih drugih glasbenih področjih?


Anže (bobnar) je delal glasbo ali produkcijo za Trkaja, ne vem natančno, ampak precej sodelujeta. Anže se tudi sicer veliko posveča hip-hopu oziroma slovenskemu rapu. Od majhnih nog prijateljuje s Trkajem in Klemnom, pa bog ve, s kom še vse. Griša pa razen Metropolisa in O.S.T.-a ne igra nikjer drugje.


Pa ti?


Jaz pa tudi ne kaj dosti, čeprav vedno, ko grem v Orto, srečam kakšnega glasbenega prijatelja in se meniva, kako bova naredila en heavy blues bend s štirimi basi, pa dvema bobnarjema. Ali pa bodo štiri kitare, pa jaz na basu… Ampak po navadi te ideje zvodenijo že do nedelje popoldan. Enkrat bo.


V svoji karieri ste izdali dva albuma. Se kaj pogovarjate o tretjem, ali pa vsaj o albumu v živo?


Veš, da mogoče res ni izključeno, da bomo posneli album. Obstaja oseba, ki je pripravljena v celoti pokriti snemanje novega albuma Metropolis. Pa to ni kateri od lokalov, ki sta sponzorirala prejšnja dva izdelka, niti ne naši fotri.


Je na vidiku kakšen No sleep ’till Orto? (Legendarni posnetek v živo še legendarnejših Motorheadov – No sleep ’till Hammersmith)


Letos nam je res uspelo posneti našo rojstnodnevno zabavo. Smo hoteli že vrsto let to spravit na trak. Konec koncev, če je Motorheadom uspelo posneti Ten years happy birthday party, jo bomo pa še mi. Odvisno je predvsem od tega, kako so se stvari posnele in kako smo odigrali. Kakšen posnetek bo gotovo objavljen na internetu (www.motorheat.net), morda pa tudi izdan kot nov CD. Vse je na koncu seveda odvisno od denarja … poznaš kakšnega sponzorja … hehe


Ste Orto po zaprtju Hound doga končno vzeli za svoj Rainbow? (R’n’R klub na Sunset Boulevardu v Los Angelesu, drugi dom Lemmyja iz Motorhead)


Ob obletnicah zadnja leta res igramo v Ortu. V bistvu smo bili prvi ali pa drugi bend, ki je sploh igral v Ortu. Praktično smo neke vrste hišni bend, ki je vsako leto nastopil vsaj enkrat ali pa dvakrat, dokler smo bili aktivni z Metropolis. Z O.S.T. smo imeli malo premora, zdaj pa jih spet obiščemo enkrat na leto. Enkrat smo sicer bili v Houndu, že dvakrat pa v Ortu. Jaz in Griša sva tudi občasno tam, Anže pa ne.


Letos niste na oder povabili nobenega gosta. Kako to?


Gosti so bili vedno vokalni, ker sem jaz potreboval med koncertom vokalno pavzo, letos pa to ni bilo potrebno. Prej smo imeli trileten premor, kar je veliko. Prvo leto smo imeli nekaj težav z obnovitvijo repertoarja in uigravanjem rok, predvsem pa mojih glasilk. Moj način petja je lahko brez prave priprave precej naporen in uničujoč za grlo. Pozna se, da z Metropolisom »redno« vadimo že tri leta. No, ja, vsaj en mesec na leto. Tudi, če vse leto nismo zares igrali skupaj, ne z enim ne z drugim bendom. Primeš in leti! Samo od sebe gre, pa sploh ne veš kako.


Seznam skladb je bolj ali manj vaš železni repertoar. Zakaj v živo ne igrate več glasbe z vašega drugega albuma, ki po kakovosti prav nič ne zaostaja za prvim? So problem besedila v slovenščini?


Igramo vedno samo komade, ob igranju katerih se dobro počutimo. Zakaj pa ni več pesmi iz albuma Pazi Se, pa ne vem točno. Jih bo drugo leto več … J


No, tokrat vsaj »Dej« niste izpustili, in to celo dvakrat.


‘Dej mi fu*at zdej’ je bil na programu. Sem moral obljubit nekaterim fan-om, sicer bi prišlo na koncert pol manj ljudi …


Kako si sicer zadovoljen s koncertom?


Bilo je ubitačno, kot bi rekel moj novi idol Miler |:|) … ha.


Publika se je tu in tam kar lepo razživela. Po dveh bisih še vedno ni imela dovolj. Bi zmogli še pol ure?


Zmogli bi že, saj smo bili v odlični kondiciji, ampak je zmanjkalo časa, ker je v Ortu treba končati do 24h, pa tudi več pesmi nismo imeli pripravljenih. Sicer pa predolgi koncerti lahko pokvarijo dober vtis ob vrhuncih.


Obiskovalcem si razdelil nekaj vaših plošč. Koliko jih še imaš?


Prvi album je razprodan, drugega albuma pa imamo še nekaj 10 kosov. Našli smo še nekaj originalnih ovitkov, namnožili cedeje, jih podpisali in to je to. Sicer bi še sam ostal brez svojega izvoda, saj so mi ostali samo še empetriji na disku, kar pa ni dovolj.


Do koncertne publike ste bili vedno pošteni. Letos so za jurja dobili dve pijači ali pa ploščo.


Ja, letos se jim je bolj splačalo karto kupit kot pa biti na seznamu povabljenih. Bolje rečeno, nič ne izgubiš, če plačaš karto. Celo nekaj pridobiš. Mislim, da bo to praksa tudi v prihodnje.


Misliš, da bi tak način distribucije rešil problem založb, pri katerih umetnik vedno potegne takratko? Bi se teoretično dalo delati mimo založb, glede na to, da je na primer internet zelo prikladen medij tudi za legalno distribucijo?


Sem proti temu, da nekdo kopira naše cedeje in jih prodaja. Temu absolutno nasprotujem. Če pa si kdo našo glasbo presname zase, načeloma s tem nimam problema. Ne prenesem torej, da nekdo služi na račun mojega ustvarjalnega dela in mojega denarnega vložka, da smo plato posneli, in da je izšla. Z enim in drugim bendom smo še vedno dolžni kar nekaj denarja. Je pa pri nas malo posebna situacija, ker je trg tako majhen, da je edini profit, ki ga bendi dejansko imajo, s koncerti. Ravno danes sem razmišljal, ko sem se peljal z vaje, kako bi bilo, če bi lahko imel nadzor nad svojo izdajo albumov, brez založbe. Za medijsko promocijo bi že nekako poskrbel s tistimi nekaj intervjuji. Ko bi se dogovarjal za koncert, bi se odpovedal honorarju, ampak bi moral organizator od mene odkupit 50 ali 100 cedejev. Kaj bi nato počel z njimi, je njegova stvar. V bistvu bi bil to moj honorar. Organizator bi jih lahko zaradi mene prodajal skupaj z vstopnicami. Vprašanje je, če bi tak sistem deloval tudi v tujini. Promocija je draga, in razen če si Fredy Miler, ko te publika sama zvoha prek interneta… Mislim, da je tako nekako začela Siddharta. Imeli so bazo 100-200 fenov iz Šentviške gimnazije, ki so jim sledili na vse koncerte. Iz koncerta v koncert so nato dobivali večjo publiko, potem je šlo pa kar samo od sebe. Seveda pa brez dobre muzike ni nič, ne pomaga ne izgled ne denar ne nič drugega.


Kaj je potem narobe?


Radijski didžeji bi morali malo več svojo glavo uporabljat, pa ne vrtet samo tistega, kar se na MTV-ju rola. Odkrivat bi morali nove glasbenike, si želeti slišat nove bende, jih predstavljat. Včasih je radio imel to vlogo. Kaj se danes vrti na naših komercialnih postajah? Isto kot na MTV-ju. Imajo bazo 100-200 komadov, ki jih rolajo non-stop. Zato jaz ne prenesem nič drugega razen Vala202 in Študenta. Ta sta edina, ki ju lahko poslušam več kot 15 minut. Pa na Valu je še vedno preveč reklam in govora, tako da je moja izbira vedno Študent.


Tvoje mnenje o Fredyju, ki ga na Študentu gotovo ne rolajo.


Ne, res ga ne. Mene osebno nič ne moti. Če sem popolnoma pošten, njegov hit sploh ni slab. Nekaj ima v sebi, celo ritem je dober. Predvsem pa privlači ta njegova naivna iskrenost. Če model ne bi bil karakter, kakršen je, ne bi trajal niti 14 dni. Tip je poštenjak. V tej aferi s Smodetom bi se kakšen drug takoj postavil zase in iskal pravico. Fredy pa je rekel, da se bosta že dogovorila, ker res ni razloga, da se kregata. V tej njegovi drži vsak najde nekaj sebe. Če ne drugače, pa zaradi heca in zabave.


Imaš poleg Metropolisa in O.S.T.-a še kakšne druge glasbene načrte?


Nikoli ne bom nehal igrat. Tudi če se bosta ti zgodbi zaključili, bom zagotovo imel bend, s katerim bomo nekaj ‘žgali’. Če ne drugega, imam za rezervo pripravljen en bend, ki naj bi se ukvarjal izključno s predelavami oziroma izvedbami Motorheadov. Tako kot obstajajo The Doors experience, bomo mi imeli Motorheat. Zaenkrat še čakamo. Na karkoli že. Čez dvajset let, ko bo Lemmy pod rušo, bo ta bend gotovo obstajal.


 


Tekst in foto: Tomaž Lukman

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.