Within Temptation – The Silent Force

Within Temptation – The Silent Force

Within Temptation – The Silent Force

Od izida uspešnice Mother Earth, ki je Within Temptation katapultirala iz gotskega undergrounda med zvezde melodičnega metala, so minila že skoraj štiri leta. V tem času je zasedba močno napredovala predvsem na koncertnem področju, zadnji dve leti je le redkokateri metalski festival v Beneluksu in Nemčiji minil brez njih. Se je pa v tem času zgodil tudi Evanescence, komercialnejša različica WT, ki za razliko od slednjih dosega svetovno slavo in milijonske naklade. Nekako smo pričakovali, da bodo Within Temptation s podobnim pristopom poskusili osvojiti širšo populacijo. Svojo glasbo so zgladili, jo naredili dostopnejšo, ampak k sreči ostajajo zvesti samim sebi.


The Silent Force je produkcijsko velik korak naprej. Tokrat so se z aranžmaji še posebej trudili in najeli filharmonični orkester, ki učinkovito spremlja vse skladbe, nikoli pa ne doseže veličine mojstrov Nightwish. Glavni adut benda je gotovo pevka Sharon, ki z izpiljenimi glasilkami še natančneje obvladuje glas skozi vse skladbe. Njeni vrhunci so zagotovo See who I am, Forsaken in Angels. Glasba je za moj okus izgubila ostrino s preteklih izdelkov, težki kitarski ritmi so potisnjeni še bolj v ozadje, solažam pa že prej niso bili posebej naklonjeni, zato jih niti ne pogrešamo. Želja, da bi osvojili množice, je bila prevelika in tu in tam močno diši po plagiatorstvu že prej omenjenih Evanescence (prvi singl Stand my ground). Med poslušanjem albuma se nikakor ne moremo znebiti občutka, da WT vse bolj vleče v poparske vode, vendar za zdaj še spretno sklepa kompromise med svojo tršo platjo in masovnostjo, po vzoru svojih velikih vzornikov, Paradise Lost.


Gledan v celoti, album The Silent Force ni izpolnil pričakovanj. Morda so ta bila prevelika, umetno napihnjena z neprestanim marketinškim bombardiranjem šeposebejposebnih izdaj. Mogoče pa Within Temptation sploh niso tako veliki, kot je videti. Nedvomno so njihove najnovejše skladbe v večini dopadljive »na prvo žogo«, vendar je dvom v njihovo obstojnost upravičen. Album je vsekakor vreden poslušanja že zato, ker iz njega veje precejšen optimizem, ki ga današnji produkciji primanjkuje. Glede na to, da so jih na svojo prihodnjo turnejo povabili sami Iron Maiden, jim promocije gotovo ne bo manjkalo. Čas bo pokazal.


Tomaž Lukman

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.