The Promise, Analena, Crisis Never Ends

analena2

Ljubljana / Orto bar, 13.01.2005


Dirty Skunks so letošnjo sezono začeli nadvse udarno, s samim rezultatom, samim koncertom in odzivi ljudi pa so lahko več kot zadovoljni. Nastop Analene v Škofji Loki proti koncu lanskega leta mi je bil vsekakor koncert lanskega leta, kar me je tudi pripravilo, da sem se po parih letih pavze spet prikazal v Ortu. Moram priznati, da sem za ostali dve skupini ob tej priložnosti slišal prvič, vendar sem bil pozitivno presenečen. Kot tudi velika večina ostalih obiskovalcev.


Še posebej so me navdušili nemški metalcorovci Crisis Never Ends, ki so na sceni že od leta 1997. Njihova glasba še najbolj spominja na starejše izdelke njihovih rojakov Caliban, v primerjavi s kakšnimi Heaven Shall Burn so pa precej bolj melodični. Vendar sem od poznavalcev slišal, da na albumih ne zvenijo tako dobro, v živo so nas pa vse skupaj presenetili. Vidi se jim tudi koncertna kilometrina, saj sta za nimi že dve evropski turneji in nešteti drugi nastopi, tudi s skupinami kot so Boy Sets Fire, Himsa, Cataract in podobnimi. Po sedmih, osmih skladbah so mogoče postali malenkost monotoni, za nekatere je primanjkovalo tudi breakdownov, ampak ob taki neposredni energiji so publiko brez problema spravili v gibanje. Proti koncu pa so le-to razvneli še z odlično priredbo Judas Priest klasike »Breaking The Law«. Super nastop, ki bi lahko navdušil tudi metalce, a kaj, ko fantje nimaj dolgih las in usnjenih jaken.


Kar se pa zagrebške zasedbe Analena tiče, so tudi tokrat opravičili svoj sloves izredne koncertne skupine in pokazali vse svoje kvalitete. Kot sem zasledil v napovedi, naj bi bil to njihov 234-ti koncert po vrsti, ki je bil vsaj zame, eden njihovih boljših. Glasbeno so precej odstopali od ostalih dveh bendov, a po eni strani je bil čar prav v tem, da so skupaj nastopile tri med seboj precej različne skupine. Recimo, da se je norenje med publiko vsaj navidezno malce umirilo, a če si dobro pogledal okoli sebe, se je v ritmu gibal cel klub, od prvih vrst do zadnjih. Nekaj je na tem bendu, ki te povleče noter in te do konca ne spusti. Veliko vlogo pri tem ima definitivno tudi njihova nadvse simpatična pevka Ana, ki že samo s svojo pojavo oddaja neverjetno pozitivno energijo v prostoru. Kaj šele njen vokal, ki nadvse spretno krmari med energičnim kričanjem in lepimi, spevnimi refreni. Inštrumentalno pa itak uigrani kot vedno, saj jih ni zmotila niti basistova počena struna ali menjava kitare enega od kitaristov. Pri taki predstavi sploh ni problem, da te odnese v neko popolnoma svojo dimenzijo, kjer je citat iz enega njihovih tekstov: »I Wish You Would Come To My Galaxy« še kako mamljiv. Njihov repertuar je zajemal celo obdobje njihovega delovanja, poudarek pa je bil seveda na predstavitvi novega albuma »Carbon Based«. Za konec pa so se, kot je že v navadi, zamenjali na inštrumentih in odžgali še priredbo »Fix Me« starih harcorovcev Black Flag, ob kateri seveda nihče od nas ni mogel ostati pri miru.


The Promise sestavljajo veterani newyorške hardcore/straight edge scene, ki so se pred tem kalili v skupinah Another Victim, One King Down in Conviction. S svojim delovanjem so začeli nekje leta 2001, čemur je sledil album »My True Love«, ki je napovedal, da ne pristajajo na nikakršne kompromise, temveč sledijo svojim vrednotam in načinu življenja. Sicer pa so nam za zaključek tega večera predstavili melodični old school hardcore, kakršnega smo bili vajeni od bendov iz New Yorka na začetku 90-ih let. V svoje melodije vpletajo tudi metal prijeme in destruktivne mosh dele, ki so več kot navdušili občinstvo zbrano v Ortu. Res da idejno niso pokazali nič pretirano novega, so se tudi oni izkazali za uigrano koncertno zasedbo, ki ve kaj dela in ve, kako publiko pripraviti do sodelovanja. Dokaz tega so bili potem številni stage-divingi in circle pit, ko se je masa ljudi v krogu zapodila po Ortu, da nas je skoraj odneslo v steno. Čeprav bi lahko po besedah nekaterih poznavalcev lahko vse skupaj izpadlo še bolj divje. Ampak nekateri smo bili več kot zadovoljni tudi z videno predstavo. Prislužili so si tudi bis, v katerem so odigrali meni neznano skladbo hardcore legend Integrity, ki je še podžgala norijo na in pod odrom.


Bojan Bidovc


Foto: Aljoša Karvanja & Aleša Velikonja (LeLjo)

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.