Paint it Red…

bananas03

The Bananas / Orto bar, 22.1.2005


Popoln koncert je tisti koncert, ki se začne točno in konča z zamudo! Z zamudo pa zato, ker glasbeniki tako navdušijo občinstvo, da jih to nikakor ne spusti z odra in mora koncert prekiniti sam DJ. Prek zvočnikov spusti glasbo, a ga tako publika kot glasbeniki malodane na kolenih prosijo, naj jim nakloni še par minut užitkov ob igranju oziroma poslušanju koncerta. Priča prav takemu koncertu sem bila to soboto v Orto baru, ob desetih zvečer, kjer nas je skupina The Bananas v soju rdečih žarometov popeljala v kraje vročega sonca, toplega morja in lepih deklet.


Na oder so zakorakali v belih poletnih majčkah, na katerih je odtisnjen njihov rumeno-zeleni logo, in v zavihanih kavbojkah, ter po kratkem pozdravu basista Marcela pričeli z več kot dvournim koncertom čistega  instrumentalnega surfa. Poleg Marcela bend sestavljajo še Tinakos za bobni in kitarista Safin in Bato. Koncert je potekal v zelo sproščenem in domačem vzdušju, saj je bilo med publiko opaziti kar precejšnje število bivših učencev Gimnazije Ljubljana, ki so jo obiskovali tudi vsi člani skupine. Svojo kariero so pravzaprav začeli že kot sošolci v srednji šoli in sicer maja 2002. V surfarske vode pa jih je vpeljal njihov učitelj ekonomije, ki je bil nihče drug kot glava prve slovenske surf skupine  Bitch boys, Robert Bilođerič, znan tudi kot Mirnič (kitara), ki jih je tokrat z ostalimi člani skupine spremljal izpod odra. Baje da so celo svojo skupino poimenovali po obliki frizure njihovega mentorja ali pa ime izhaja iz bobnarjeve neskončne ljubezni do banan (eno je pojedel kar med koncertom). Vsaka skladba, ki so jo zaigrali, je bila posvečena enemu izmed starih sošolcev oziroma prijateljev. Dva posvetila pa sta vsebovala celo čestitke za rojstni dan. Poleg tega pa je bil koncert namenjen tudi promociji njihovega najnovejšega demo posnetka, ki nosi naslov Summoning Tsunami, ki je bil posnet 7.7.2004  v Sostru v Ljubljani. To je že njihov tretji demo. Prvi z naslovom Staaarrii (posnet sep. 02) ima samo dvajset minut glasbe in je najslabše kvalitete. Drugi Geasy Peel (feb.03), pa je  posnet z opremo Bitch Boysov in je zato kvalitetnejši in celo dvakrat daljši kot prvi. Pravzaprav je tako dober, da ga je pohvalil celo Phil Dirt, »kralj« kalifonijskega surf radia. Za zadnjega pa je dejal:’this is a splendid set of very powerful surf music that’s only lacking in the original recording where the drum tracks are not as discrete as they could be, which is all that keeps this from being 5 stars. excellent original dangerous writing and playing. great stuff!’ 4/5 (phil dirt, reverb central)


O uspehu koncerta priča tudi dejstvo, da so posneli 60 kopij tega zadnjega dema in jih kar 40 prodali po koncertu. Cena je bila resda nizka, samo 500 SIT za 55 minut dobre glasbe (20 avtorskih skladb in 5 priredb), zato so nekateri kupovali kar po več kopij hkrati. Neko dekle jih je kupilo kar 5!!! Temu se reče prava oboževalka! Fantje so jih na željo oboževalcev tudi podpisali. Številnost publike (prodanih je bilo 150 kart) in domače občinstvo sta pripomogla k samozavesti in sproščenosti nastopajočih, kar se je poznalo tudi v glasbi. Odlična kitarska naveza s hitrim, eksplozivnim igranjem note na noto, odločni bobni in zanesljiva bas kitara so nam pognali kri po žilah in nas prisilili v gibanje. V prvi vrsti pod odrom sta neutrudljivo slemala dva metalca, ki sta do konca koncerta za sabo potegnila kar obsežen del poslušalcev iz prvih vrst. Proti koncu pa je neko dekle glasba pripravila do tega, da je splezala na oder, se pozibavala v ritmu in bi celo kaj zapela, če bi ji mikrofon to dopustil. Očitno pa je bila znanka Bananasov, saj jo ni nihče spodil z odra ali pa samo niso hoteli biti ne vljudni…


Nina Kononenko


Foto: Matjaž Tančič – Krokar

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.