Hardcore-punk udarec v trebuh in na gobec

backstage_01

Sobota, 22.01.2005 ob 21:30
Redlightsflash (AUT), The Sorrow (AUT), Backstage (SLO)


Energični Avstrijci Redlightsflash prihajajo iz bljižnega Gradca, ki je poznan po kakovostni in udarni hardcore-punk sceni. Prepoznavni so predvsem po odličnih, energičnih živih nastopih, ki so jih od leta 1997 nanizali za prek 400. RLF bodo v Ljubljani predstavili novo ploščo ‘Free’, ki je v septembru izšla v ZDA in Evropi pri AF Records.


KAPA


Punk se ni kaj dosti spremenil, kakor so se drugi žanri. Lepo je, da ostajajo nekatere zvrsti bazične. Sicer je bil včasih tudi punk malo drugačen. Tehnika je bila ena od elementov, ki je potrjevala punk. V Gali je bilo res potresno vzdušje. Ne samo zaradi gostov, ki so nastopili, temveč tudi publika je bila tista, ki je pri nekaterih, ki niso vajeni pravega odklopa, povzročila nemir v telesu, ki ni vedel biti ali poživljajoč ali stresen. Bolj ko se je bližal konec, bolj je bilo napeto.


Začetniki tega dogodka so bili naši rojaki in someščani Backstage. Že med njihovim nastopom se je zdelo, da bo tam zares ropotalo. Jaz kot posameznik sem imel srečo, ko sem se spomnil, da imam seboj čepke za ušesa. Tresenje trebušne vsebine pa verjetno tudi stezniki nebi preprečili. Ker sem bil pred tem ravno nekje v bolj temačnem vzdušju, so bili zame Backstage kot hrib, po katerem se ves zaljubljen kotalim navzdol in sonce mi žge v obraz in hrbet. Veselo in energično. Trio Backstage je odzvenel kot sekstet. Brez lukenj in z mastnim zvokom.


Skupina ‘B’ se je pripeljala iz Avstrije ravno tako kot Redlightsflesh le, da s svojim imenov, ki se glasi The Sorrow. Bolj ko se je pričakoval še en punkovski napad, se je na odru luč že temnila in fantje so se začeli bleščati bolj kratkolasi metalci, kot kaj drugega. Žagali so sicer na šest strun, vendar precej na debelo. New Metal bi rekel temu. Samo kaj je sploh to. To je zame krneki. Cela bogatija agresije in vmes pocukrani refrenčki ali neki vmesniki. Meni to ni vščeč. Mogoče ni pasala ta zasedba v ta projekt, ki je bil punkovski na odru in pred njim. Še pred vhodom so bili sami punkerji. Zvok je bil super. Itak da. Saj ima Gala zelo dobro akustiko med vsemi prostori v Ljubljani.  Kul, gremo naprej …


Redlightsflesh sicer sam še nikoli nisem videl, so pa bojda že nastopali pri nas. Daljši vmesni čas je bil med avstrijskima zasedbama. Imeli so še malce težav z obešanjem tepete. Prišli so na oder in začeli kar nekam vsi na enkrat vpiti in razbijati. Že na štartu se mi je zdelo, da vpijejo ‘soud check, …’, samo nisem bil prepričan. Ljudjem ni bilo nič jasno. Dozdevali so se kot, da imajo takšno tremo, da se bo začel nekdo od njih zjokal. To je trajalo toliko časa, da se je folk začel odmikat. No, kar naenkrat se potem ugasnejo luči in fantje izginejo z odra. Sledilo je nekaj uvodnega, nato pa explozija na odru. Vse se je začelo gostiti. Kot množica pred odrom, tudi strupi v telesih. Šlo je za promocijo novega albuma, ki so ga nekateri že naštudirali za ta dogodek. Celo pomagali so pri izvedbi nastopa, da jih je bilo treba kar odganjat nazaj na parter. Galama je bila cela in ropotalo je kot, da smo vsi gluhi. The real thing …


Takoj sem začel v glavi primerjat med sabo slovenske zasedbe, ki precej nastopajo. Redko katera deluje povezana s publiko. Nekako smo premajhni in preveč zahrbtni. Malo nas je, da bi se šli neko subkulturo. Tudi ta koncert je prišlo gedat manj ljudi – takih, ki vedo kam so prišli, kakor je bilo videti. Da se najdejo cele ekipe, ki morijo okolico in so ji škodljive, je pri nas že vsakdanje. Tisti redarji, ki pa so plačani za to, da skrbijo za red in varnost, pa bog ve kje sedijo ali ležijo. Večer bi se lahko spremenil v totalno katastrofo. Vsaj do mojega odhoda ni še nič ušlo  iz rok.


Tekst in foto: Flumaster Kuli

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.