Zimski dan in poletna noč

poletna_noc04_002

Kranj, 17.12.2004


Prednovoletna evforija, božič trka na vrata. Neusmiljen mraz, topla oblačila. Običajen zimski dan. In neobičajna poletna noč.


Pridi kdaj pome z ognjem v očeh,
bova ljubila se vso noč,
po pogled in nasmeh in poljub.


Kranj je kulturno mesto. Gledališke predstave, razstave, literarni večeri … Pa koncerti klasične glasbe? Opere? Da, tudi to. A tovrstne dogodke v gorenjski prestolnici spremljamo šele kratek čas. Od (ne)srečnega naključja, ko se Juriju Reji pokvari letalo točno nad Kranjem. Tenorist ugotovi, da sta si s Prešernovim mestom usojena in se odloči, da ga še bolj kulturno obogati. Junija je pripelje opero La Traviata, ki je zadetek v polno, decembra pa Poletno noč. Večer opernih arij, zimzelenih napevov, večer »vrhunske« glasbe, večer drugačnih melodij.


Poletna noč nam ponudi pisano paleto glasbe in glasbenih stilov – slišimo vse od znamenitih arij, romantičnih napevov, slovenskih zimzelečkov, temperamentnih španskih in italijanskih melodij. Tudi izvajalci so vrhunski – »prvak slovenske opere« Jurij Reja, orkester Camerata Labacensis in sopranistka Dunja Spruk. Slednja nas poleg vrhunskega, dovršenega petja navduši tudi s prisrčnim, spontanim nastopom. A žal slovitemu tenoristu tega ne uspe. Pravzaprav nas razočara. Zdi se, kot da so njegovi zlati časi že mimo in je njegov glas le odsev mogočnega tenorja, po katerem je zaslovel. Tudi z orkestrom se ne ujameta najbolje, kar se posebej kaže v neusklajenih vstopih. Tega od profesionalcev res ne bi pričakovali.  


Tekom večera se večkrat vprašam, koliko skupnih vaj so imeli nastopajoči. Je že res, da se več kot 60 ljudi iz različnih koncev Slovenije težko uskladi, a vseeno.


Če o operi La Traviata lahko govorim le o presežnikih, me žal Poletna noč pusti precej indiferentno.


Na odru poleg pevcev in orkestra slišimo (zaradi premajhnega odra žal bolj težko vidimo) tudi pevski zbor kranjske gimnazije, ki svoj nastop izpelje korektno, in malo manj prepričljivo plesno skupino Frike. Dobimo občutek, da je bila njihova koreografija sestavljena v nekaj minutah, plesalke se kar med nastopom dogovarjajo o naslednjih likih. Kljub ne preveč pretencioznemu nastopu, pa plesne točke in simpatična dekleta lepo popestrijo dogajanje.


Kljub vsemu je odziv občinstva več kot odličen. Starejše gospe v moji bližini ne morejo skriti navdušenja nad »šarmantnim«, že kar osladnim, gospodom Rejo, nad razkošnimi oblačili, ki se kot po tekočem traku menjavajo na glavnih zvezdah. In seveda nad vinom, ki ga med napitnico iz Traviate, razdelijo hostese.


Prireditev kot je Poletna noč je za Kranj vsekakor velik plus. Večeri klasične glasbe v našem mestu pač niso pogosti. Je tudi dokaz, da Kranj krvavo potrebuje dostojno koncertno dvorano, saj kino dvorana za tovrstno prireditev res ni primerna. Je korak naprej. A le majhen korak na dolgi poti. Na poti, ki vodi do vrhunskih glasbenih večerov. Ki bodo po godu tudi bolj zahtevnim poslušalcem.


Pina Sadar


foto: Bojan Okorn

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.