Statično-melodično

passo2

Passo Continuo, Ljubljana / Orto klub, 22.12.2004


Novogoričani Passo Continuo so spet obiskali Ljubljano, tudi v Orto klubu, kjer so nastopili v sredo, so že bili lansko sezono. Letos je bilo poslušalcev manj, lani se je žuralo, da so se tla tresla. Mogoče je bil eden od razlogov za manjši obisk višja vstopnina, mogoče pa so se jih poslušalci, ki jih bolje poznajo tudi že zasičili njihove glasbe, saj mnogo novega letos niso pripravili. Sicer sva zasledili dve novi skladbi, ki zvenita precej bolj jazzovsko kot starejši komadi, pa tudi stare so pošteno izprašili, tako da zvenijo precej sveže. Kot vedno lahko le pohvaliva njihovo uigranost, odlično petje, tudi back vokalov, ki končno dobivajo zasluženo mesto (sicer pa je bilo tokrat vokale nasploh odlično slišati in tukaj gre pohvala Ortu, saj je to pri njih stalnica). Kilometrina, ki so si jo nabirali v zadnjih dveh letih, se na njihovem nastopu malce pozna, vendar so podobni tipični slovenski publiki – v prvi polovici medli, proti koncu rednega dela dobro ogreti, v bisu pa zažigajo. Potem pa je prehitro konec. Pogrešava malo več ‘akcije’ na odru, saj večino časa tako statični, da se poslušalec mora posvetiti izključno glasbi. K sreči je ta tako prijetna, melodična in zanimiva, da pritegne pozornost in ji z veseljem prisluhnemo, marsikdo pa je tudi sproščeno zaplesal. Glede na to, da smo v bisu slišali same komade, ki so jih zaigrali že v glavnem delu koncerta, bi si želeli, da bi že kmalu slišali novih skladb. Predvsem pa meniva, da je zanje zdaj pravi čas, da obelodanijo tudi kak studijski izdelek in se prebijejo iz klubske anonimnosti, saj si to njihova glasba prav gotovo zasluži.


Aleša&Maša


Foto: Aleša Velikonja-LeLjo

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.