Dälek

Dälek

Dälek

Dälek, sreda, 8.12.2004, Channel Zero, Metelkova City

Krasno. Ljubljansko občinstvo so obiskali še eni gojenci neodvisne založbe Ipecac, ki vse nas, glasbene mazohiste in bulimike, že nekaj časa sili k bruhanju. In vsi ob tem neizmerno uživamo. Dne 8.12.2004 smo vsi prisotni v »metelkovskem« klubu Channel Zero bili izpostavljeni eksperimentalnemu hip-hop triu Dälek. Njihovo glasbeno vežbanje podtalnega (underground) tipa je leglo tako mastno-debelih beatov kot nasilno-tiranskih stihov, ki d(t)onirajo »noto(e)« sporočilnosti.


Will Brooks alias Dälek, frontman benda, repa tako kot zgleda – 100-kilski, črni, robustni »bad-mother-fucker« vkopan na odru s prekrižanimi rokami tolče rime in stihe, kot če bi tolkel s kladivom po nakovalu, za njim pa bi tlel močan ogenj. Tip je poistoveteni kovač, oder pa je njegova kovačnica, kjer z obema rokama vihti mikrofon in kuje svoje rime v zlitino raznovrstnih glasbenih učinkov (krautrock, psihedelija, elektronika, beatnik ter kanček orientalske godbe). Eksplicitna lirika, občasno politična, kulturološka, ki pa v zelo pogosto togotnem in besnem zanosu neprestano pulsira. Dälek repa z zadostno mero kontrole in se nemalokrat zadržuje in nekaj prikriva, vse dokler stvar ne postane resna, tako v glasbenem kot v vsebinsko-liričnem smislu. Ko pa končno poči, Dälek napade z enim samim zamahom in njegova kombinacija srčevine in furije nosi s seboj repersko liriko s še komaj obvladano silo.


Umotvorca glasbene podlage sta indie-rock producent Alap Momin, aka Oktopus in turntable eksperimentalist Dj Still. Oba s svojimi »tehnikalijami« poskrbita za širjavo in prekrivanje svojih stvaritev, bodisi da gre za (break)beate ali pa za sample. Dälekova kamerada v bistvu poskrbita za nalaganje plasti vseh vrst ambientalizmov, beatov, ki ustrezno naznanjajo razjarjenost, razvnetost in divjost hip-hoperskih rim in končno, spodkopavajo enostavnost in minimalističnost »na-videz-bleščečega« mainstream hip-hopa. Tako da tisti, ki ste stalno priklopljeni na Mtv, s to »podtalnostjo« ne boste zadovoljni.


Ta zgoščen, mračen, kontrasten, industrial zvok se je uro in pol širil po prav tako mračnem, podtalnem in duhomornem prostoru kluba Channel Zero in rezultanta je tako lahko le en velik hip-hop-industrial eksperiment. Ob koncu koncerta je Dälek v zelo srčnem duhu pozdravil publiko in vsem dal vedeti, koliko mu pomeni nastop v Ljubljani:«Ljubljana is my second home, after New York … Me and my friends are gonna role some joints, so let’s get fucked ya’all.« In res, člani benda so se  dobesedno porazgubili med ljubljansko publiko … Ali pa jih je ljubljanska publika kar sama vsrkala medse?           


Diskografija:



  1. Negro Necro Nekros (Gern Blandsten, ’98)

  2. From Filty Tongue Of Gods And Griots (Ipecac, ’02)

  3. Ruin It (Tigerbeat6, ’02 – kooperacija s Kid 606)

Milko Pečanić                                     

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.