Carmina BuLana

5

5

Carmina Burana v dvorani Tivoli, 10.12.2004

Velika pričakovanja ob besedah kakršne so monumentalna opera, avdiovizualna umetniška mojstrovina, eno najpogosteje izvajanih in najslovitejših del klasične zapuščine dvajsetega stoletja, uprizoritev, ki je postavila nove standarde v uprizarjanju klasičnih glasbenih del… Sicer pa sami veste, kako je s pričakovanji…


Otvoritev večernega dogodka je bil neke vrste slavospev Verdiju z uprizoritvijo delov Nabuka, ciganskih zvokov iz Trubadurja in izjemne Aide. Že prvi vtis je dal vedeti oz. slišati, da je glasnost simfonikov občutno premajhna za dvorano Tivoli. Res je, da tovrstnega dogodka ne gre primerjati z rockovskim koncertom, pa vendar, moč zvoka se je v dvorani porazgubila.


Skozi domnevni spektakel nas je vodil povezovalec, ki je navzočo množico poučil o življenju Verdija. Čeprav so se ljudje odločili za ogled opere Carmina Burana, so za nameček dobili še instant različico Verdijevega opusa (sicer ne vem, kdo si je tega sploh želel), ki je spominjala na nek medley za mase. Zakaj mase? Zato, ker je uprizoritev tovrstnega dogodka v dvorani Tivoli blago rečeno nenavadna, v Tivoliju, kjer običajno na športnih dogodkih teče pot v hektolitrih, včasih pa se celo pretaka kri, so prodajali visoko kulturo. Kot da bi jedel ekskluzivni meni v burekdžinici. (Vem, da v Ljubljani nimamo primernejšega prizorišča.)


Po premoru, ki je sledil Verdijadi, je bilo občinstvo končno deležno tega, za kar je plačalo. Znamenit uvod v Carmino Burano, eno verjetno najbolj dovršenih, strastnih, močnih in temačnih kompozicij, se je skrajno neromantično in nestrastno končal ob zvoku gasilnih aparatov, s katerimi so pogasili v plamenih stoječ obroč sredi odra. Ravno ko skušaš dojeti izjemen glasbeni in čarobni trenutek, ga ubijejo z zelo realnimi gasilnimi aparati…


Sarkastični vrhunec večera je bila minuta molka za letos preminulega dirigenta Carlosa Kleiberja, ki si ga Slovenci ‘lastimo’ zaradi njegove prav tako pokojne žene Slovenke.


V prireditev je bilo vloženega ogromno truda, kar potrjuje dejstvo, da je za in pred odrom sodelovalo skoraj 500 ljudi. Tudi pirotehnična sredstva so bila povsem izčrpana, kar so nazorno prikazali igralci, ki se jim je kadilo iz riti… Glasbeniki, solisti, igralci in dva 30-članska zbora so nedvomno blesteli in že zaradi tega je bila glasbena predstava vredna ogleda.


Dragan Milosavljević


foto: 1, 2, 6,7: Bojan Okorn
3-5: Manca Gašpirc

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.