Željko Joksimović – ljubljenec slovenskega občinstva

joksimovic04_000

4.11.2004 / Hala Tivoli / Ljubljana


Zapeljivec, šarmer, lepotec, romantik so le ene izmed besed, s katerimi pogosto opisujejo pevca Željka Joksimovića. Prav zaradi tega sem na ljubljanskem koncertu pričakovala prevlado ženske publike, a sem bila presenečena, ker je prišlo tudi ogromno moških. Pred tem pa sem slišala tudi namigovanja, da bo zaradi dokaj drage karte dvorana samevala. Govorice so bile seveda napačne, saj je bil Tivoli skoraj poln.


Ob napovedani 20.00 se ni dogajalo še popolnoma nič. Kake pol ure kasneje so se komaj odprla vrata. In zopet so nas pustili čakati. Vse do desete ure. Ponavadi se v ljubljanski dvorani koncerti pričnejo točno, prav zato mi je vse skupaj že »dišalo« po težavah. Čakala sem na nastop Domna Kumra, ki je bil napovedan pred Joksimovićem. Seveda ga ni bilo. Menda so imeli neke tehnične težave… no ja, publike to itak ni zanimalo, ker se mi je dozdevalo, da tistih, ki so prišli poslušat Kumra, ni bilo prav veliko.


Željko, Željko, Željko…!!!


Instrumentalni uvod, Zaboravljaš. Številčen bend in nežne melodije, nato še Željkov glas. Začetek potovanja v nek drug svet, z drugačnimi melodijami, ljudmi in vzdušjem, kot sem ga običajno vajena. Dvorana na nogah od prve pesmi naprej (vključno s tribunami!), ples, petje… V bistvu mi najprej res ni bilo jasno prav nič. Po dveh, treh komadih pa sem poštekala kaj je glavno. Ne smeš ostati na miru, pravzaprav ne moreš. Ker te množica posrka vase.


Joksimović pa je že takoj začel s prepevanjem uspešnic, ki so jih poznali vsi. Itak pa sta najbolj »zapalili« Vreteno in Lane moje. In seveda je sledila zahvala za evrovizijske točke. Prav res se je zdela iskrena.


Ob vsaki naslednji pesmi sem ugotavljala, da je njegov spremljevalni bend fenomenalen. Vsak točno ve, kaj je njegova naloga, nihče se ne lovi, delo opravljajo profesionalno. Marsikatero moško oko pa se je ustavilo prav na dveh simpatičnih sestrah, violinistkah, ki sta tako kot ostali, dvigovali vzdušje na odru. Trinajst članska ekipa je vsekakor navdušila.


In tudi nad zvokom se enkrat za spremembo nismo pritoževali. Kot »gratis« pa smo dobili še uspešnice skupine Bjelo dugme (Lipe cvatu in nepogrešljivi Djurdjevdan!).


Ob uri in pol balkanskih ritmov je čas minil kar prehitro. Ne glede na govorice, da je Željku po Evrosongu zrasel ego in posledično tudi cena, je svoje delo opravil, kot je publika od njega pričakovala. Brez kakšnih pretiranih napak in z ravno pravšnjo mero simpatičnosti. V to, da bodo dvorane polne tudi v bodoče, sploh ni za dvomiti.


Nina Jenko


foto: Dragan Milosavljević

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.