Rammstein – Reise, Reise

Rammstein - Reise, Reise

Rammstein – Reise, Reise

Četrti album nemških čelnih jezdecev industrijske različice težke kovine v glasbenem svetu nosi njihov značilni pečat. In sicer najdebelejši, najmočnejši, najtežji, najjebački trd zvok na tem planetu. So eden izmed tistih bendov, ki se odlikujejo s povsem edinstvenim zvokom (pa pustimo ob strani vse reference na Laibach itd. (ob vsem spoštovanju), kajti Rammstein so zvok povzdignili na povsem novo raven, v novo dimenzijo šusa, in upravičeno veljajo kot sodobni standard, ki drugim služi kot merilo).


Na albumu nas peljejo preko kanibalskih referenc do kokakole kot sinonima za grenkobo Zeitgeista, ki prežema čas in svet, v katerem živimo. Kot da nam hočejo povedati, da dneve lahko prebijemo v zavetju svojih štirih sten, lahko pa se podamo na pot in preprosto ‘tvegamo’. In očitno druge izbire nimamo – vsaj tisti, ki hočemo živeti. Razlag in interpretacij pa je seveda milijon.


Vokal ostaja značilno monoton tudi ob stiku z ženskim vokalom v Moskau, so pa vpeljali sveže elemente, kakršna sta na primer mandolina in harmonika. Tudi unplugged preobleka in countryjevski pridih pesmi Los vsaj presenečata. Čeprav bi pesem ob težkih kitarah zvenela za njih povsem značilno, se tukaj oznanja novo obdobje v dejavnosti Rammstein. Sicer pa so tovrstni realitychecki vedno nekaj dobrega.


Lahko bi rekli, da je Reise, Reise v primerjavi s prejšnjimi albumi blažji – v kolikor v kontekstu z njimi o blagosti sploh lahko govorimo – bolj melodičen, bolj pripravljen tvegati, kar pa zanje ni samoumevno. Zdaj so v obdobju Metallicinega Black albuma – pokazalo se bo, kdo lahko raste z njimi. Konec koncev pa gre za tipičen izdelek Rammstein, zato (pravi) poznavalci ne bi smeli biti (preveč) razočarani.


Letite z njimi, vendar ne poletite.


Dragan Milosavljević

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.