Od brejkerskega začetka do party konca

partibrejkers

Partibrejkers / BOF Ljubljana, 25.11.2004


Večinoma v črno (usnje) odeto občinstvo je pozdravilo legendarne Partibrejkerse 20 minut pred deseto uro. Rokerji so se prišli pokazati na dogodek, na katerem je bil imidž dovolj važen, da so doma izprašili stare lederjakne in jih v BOFu kljub vročini niso pustili v garderobi. Modeli usnjenih jaken (in seveda obrazi, ki so jih nosili) pa so bili dober pokazatelj širokega generacijskega razpona med poslušalstvom Partibrejkersov. Število obiskovalcev, ki se je sukalo nekje med osemstotko in tisočico, je bilo presenetljivo veliko tudi za organizatorje.


Po sorazmerno umirjenem začetku in več kot očitnih tehničnih težavah (resda očitnih zgolj Partibrejkersom) je pevčevo razpoloženje vidno vplivalo na opravljanje njegovega dela. Pri tem mu ni pomagal niti njegov še izrazito mladostniški glas, kajti izvedba dobre prve polovice koncerta je bila brez duše. Le kitarist je dajal vtis, da ga nihče ni prisilil, naj stopi na oder. Najsvetlejša točka, ob kateri se je publika zbudila, je bil komad Kreni prema meni.


V drugi polovici pa se je vzdušje čudežno prelevilo v to, kar Partibrejkersi dejansko ponazarjajo – odličen žur. Publika je bila tista, ki je dala prvi pozitivni zagon tudi nastopajočim. Prava zabava pa se je začela, ko smo Partibrejkerse priklicali na oder za bis, ki so ga podaljšali v zaključni del koncerta. Zaključili so z Najbolje se putuje. Vse svoje oboževalce so razveselili z vsemi najbolj znanimi komadi (Zemljotres, Ona je moja, Put za jug, Rođen loš, Hipnotisana gomila, Ulični hodač, Sunca sin, Mesečeva kči), tisti, ki jih ne pozna/jo/mo tako dobro pa s/m/o se tudi z užitkom vživeli v koncert. Dobili smo pričakovani odmerek dobrega starega rokenrola, ki je deloval prav osvežujoče, saj v Ljubljani tako pogosto ne gostimo nekaj tako neizumetničenega in pristnega, kot so Partibrejkersi.


Aleša&Dragan&Maša


Foto: Aleša Velikonja-LeLjo

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.