Nightwish v Milanu

Nightwish

Nightwish

Nightwish & Sonata Arctica, Milano 28. oktober 2005

 

S Concert Freakom smo se s kar dvema avtobusema odpravili vse do Milana, da bi videli enega neprekosljivih simfoničnih power metal bendov z ženskim opernim vokalom, govorim seveda o Nightwish, bendu, kateremu se je popularnost v zadnjih nekaj mesecih z videom ‘Nemo’ močno dvignila. Zasedali so visoke stopničke na lestvicah, njihovi koncerti so večinoma razprodani, nekateri celo za več mesecev vnaprej.

 

Kljub precejšnim postankom smo na cilj prišli predčasno, kar pravzaprav ni bil noben plus, saj okrog dvorane ni bilo za videti in početi prav nič. Čas se je neznansko vlekel, za razliko od vožnje, kjer je bilo prav živahno, manjkalo ni niti skupinsko fotografiranje. Najprej nekaj kritik na račun organizacije koncerta; Ker nam vreme na ta dan ni bilo kaj preveč naklonjeno smo bili pošteno premočeni, temu ne bi bilo tako, če bi odprli več kot le en vhod (pa še tega s skoraj eno urno zamudo), saj bi ob tako velikemu številu obiskovalcev potekal pregled vstopnic hitreje. Tudi DJ ‘program’ pred koncertom je bil zelo skop, saj so preprosto spustili CD Exilie in Lambrete. Nad organizacijo prevoza se ni za pritoževati, a kot smo že vajeni nikoli ne more iti brez kakšnih težavic. Ko smo se vračali nazaj v Slovenijo nas je na neki italijanski cestninski postaji ustavila policija, češ, da smo nekoga pozabili. Po preštevanju smo ugotovili, da ta trditev drži, tako smo si vzeli slabo uro ‘pavze’, da so našega izgubljenčka oz. bolje rečeno pozabljenčka pripeljali do nas. Sicer pa te manjše pomankljivosti niso niti najmanj zasenčile pokoncertnega navdušenja.

 

Ob 20:30 so kot predskupina nastopili melodični power metalci Sonata Artctica. Občinstvo je sicer pokazalo navdušenje, še sploh med skladbama ‘ Replica’ in ‘Broken’, a še zdaleč ne takšnega kot je bilo za pričakovati. Po dramatičnem intru, kateri je naznanil prihod skupine Nightwish, se je razpoloženje v nabito polni dvorani, katera sprejme 8.000 obiskovalcev opazno spremenilo. Vsepovsod vzklikanje, na čase že skorajda histerično, a vseeno ni prišlo do kakšnega velikega prerivanja. Po šestih komadih si je Tarja vzela nekaj minut odmora, kar je za trenutek povzročilo nekaj nejevoljnosti med nekaterimi obiskovalci, a so preostali člani takoj navdušili s priredbo ‘Symphony Of Destruction’ skupine Megadeth. Odigrali so vse svoje največje hite, kot so ‘Deep Silence Complete’, ‘Phantom Of The Opera’, ‘Kingslayer’, ‘Wishmaster’, ‘Dead Boy’s Poem’, ‘Nemo’… itd. za konec pa seveda še najaktualnejšo skladbo, ‘Wish I Had An Angel’.

 

Na koncert nisem šla s kakšnimi pretiranimi pričakovanji, saj sem pričakovala, da Nightwish oz. pevka Tarja v živo ne more zveneti tako kot na studijskih albumih, saj je operno petje zahtevno in seveda naporno, a je bilo daleč od tega… dala je vse od sebe, nobenega zgrešenega tona, pela je še boljše, še bolj čustveno in izžarevala neverjetno energijo, kar je bilo mogoče kar malce presenetljivo, saj si je Tarjo lažje predstavljati kot mirno, romantično in melanholično lepotičko iz videa ‘Nemo’. Nista bila odlična le glasba in nastop, pač pa nasploh ves show, kjer ni manjkalo niti pirotehničnih sredstev.

 

Še enkrat hvala Concert Freaku za akreditacije!

Dark Angel


foto: Bojan Okorn

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.