Vroče in iskrene emocije

josipa_lisac_001

Josipa Lisac / Križanke, 16.9.2004


V Križankah je bilo v četrtek, 16. septembra, hladno, vendar nam je kmalu po začetku koncerta v enem od zanjo značilnih kramljaških monologov hrvaška diva Josipa Lisac obljubila čustva, ki bodo vroča in iskrena. In temu se niso izneverili niti ona sama niti člani njene odlične spremljevalne skupine. Skoraj do zadnjega stola zasedene Križanke so po dolgem času ponovno dočakale to izjemno vokalistko, ki se je že kar sprijaznila s tem, da ji je v Križankah vedno mrzlo in se je tokrat že doma pripravila. Kot je pokomentirala, je s seboj vzela domačo savno oziroma startrekovsko obleko. Kar seveda ne pomeni nič drugega kot to, da je bila enako ekstravagantna kot vedno. Tokrat je bila trenutno platinasta blondinka v črnem, z obilo težke bižuterije, za popoln damski vtis pa sta poskrbela še ogrinjalo z všitimi zelenimi lučmi, ki jih je, sicer malce težko, po prihodu na oder ugasnila, ter ročna torbica, v kateri je, kot se je kasneje izkazalo, skrivala besedilo svoje najnovejše uspešnice Ti si genije.


Uvod v koncert sta bila glasbenika v belem, ki sta z igranjem na didgeridooja, ustvarila pravo razpoloženje za nadaljevanje. Sledil je uvod na klaviaturah in prihod težko pričakovane pevke, ki je začela z Ave Mario. S tako izbiro in s svojo simpatično teatralnostjo ter klepetavostjo na je seveda Josipa takoj pridobila na svojo stran. Spremljevalno skupino je sestavljalo pet glasbenikov, ki so se več kot izkazali skozi celoten nastop. Najbolj občudovanja vredno je bilo, da ne le znajo v pravem trenutku dati vse od sebe, temveč da zmorejo tudi stopiti v ozadje ali celo nemo in diskretno spremljati dogajanje.


Stare pesmi so preoblečene v nove aranžmaje, nekateri so klubsko intimni, drugi pa zvenijo kot da bi Josipo spremljal revialni orkester. Prav ti so gradili dramaturgijo koncerta – začelo se je intimno vendar dramatično (z med drugim Boginjo, Dok razmišljam o nama, Ja bolujem) sledil je bolj razgibani del, v katerem je ob uvodih Josipa spodbudila pravi jam session (Oluja, Sretna sam, Hir, hir, hir), na koncu, ko smo slišali tudi Maglo, pa ponovno bolj mirno.


Kot že povedano, je petčlanska zasedba odlično opravila delo spremljevalne skupine. Kljub omejenemu instrumentariju, je bil zvok poln, sprehajanje po žanrih neobremenjeno – od funka, do reaggeaja in musicalov. Trobenta in harmonika sta bila edina izključno solistična instrumenta (čeprav sta služila predvsem ustvarjanju atmosfere), klaviature so, če je bilo treba, poskrbele za polnejši zvok, bobnar pa je odlično odigral čisto vse vloge – od tihega spremljevalca z metlicami, do bobnarja-tolkalista, kadar je skladba zahtevala več temperamenta. Enako je potrebno omeniti kitarista in basista, ki sta imela nekoliko manj opazni vlogi, vendar sta tudi onadva dobila priložnosti, ob katerih sta se lahko izkazala.


Ne glede na značaj skladbe, pa je zaključke pesmi ansambel vedno prepustil Josipi. Njen glas je interpretativen na poseben način, na trenutke šokantno globok in žameten, na kak ton šibak – kar pa po najinem mnenju interpretacijo naredi le bolj doživeto. V pravem trenutku pa tako pokaže vso svojo moč in izraznost. Novi aranžmaji so njenim velikim hitom kot so Magla, Oluja, Gdje Dunav ljubi nebo, dali nove razsežnosti in odprli vrata drugačni interpretaciji od že znane. Tako je presenečenju ob prepoznavanju sledilo užitkarsko poslušanje, kjer si se tudi besedilom lahko predal na nekoliko drugačen način. Zanimivo pa se nama zdi, kako lahko zdaj kramlja o svojih oblačilih že v naslednjem trenutku pa je popolnoma vživeta v skladbo, ki jo poje. Josipa je koncert uradno zaključila z zares posebno Maglo, po navdušenem stoječem aplavzu pa nam za bis še enkrat podarila svojo najnovejšo Ti si genije.


Aleša&Maša


foto: Matjaž Tančič

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.