Gra(n)d Rock Sevnica 2004

Publika pod luno

Publika pod luno

Sevnica, 27.8. in 28.8.2004


Letošnje poletje je bilo festivalov – takšnih in drugačnih, povsod dovolj. Za vsakega nekaj. Na bolj ali manj priročnih, na čase pa zelo odročnih in nemogočih krajih po Sloveniji. Za zaključek smo se odločili krog dogajanja skleniti – v Sevnici, na dvodnevnem, sedaj že tradicionalnem Gra(n)d rocku.


Minuli vikend, zadnji v avgustu, smo bili povabljeni na zabavo z mnogimi nastopajočimi skupinami. Ne gre pa prezreti dejstva, da je bil lanski (za prvikrat) morda še malce boljši od tega, čeprav je bil program letos pestrejši, daljši.


Razgled, ki očara. Tako kot že lansko leto. Letos ni bilo nič drugače – prelep razsvetljen sevniški grad in še bolj očarljiv pogled na samo mesto.


Kar nekaj skupin – lokalnih ter bolj in manj znanih imen, ki naj bi po mojem mnenju privabila zabave in dobre glasbe željnih obiskovalcev. A po dvodnevnem rajanju se je izkazalo, da Sevničani tokrat niso imeli tako velikega posluha in veselja za ta festival, kot leto poprej. Škoda, ker stvar je bila zamišljena v redu, tudi pri sami organizaciji nismo opazili pretiranih lukenj. Hrana je bila, pijača tudi, prostor za kampiranje in pa glasba – seveda najpomembnejša. Morda je bila za ne tako številčen obisk kriva malce dražja vstopnica (za dva dneva je bilo potrebno odšteti 3000 SIT; lani 2000 SIT), kdo ve. A zaradi tega kvaliteta (na samem odru) prav zagotovo ni trpela.


Prvi dan so nas navdušili predvsem tisti, z že kar precej kilometrine, in sicer MI2. Žgali so, da smo samo gledali. Fantje enostavno znajo narediti dober žur, pa naj bo to kjerkoli že. Kljub nemogočim tehničnim težavam, ki so jih nekje na sredini koncerta komajda uspeli rešiti, je bilo vse na mestu. To pa so eni tistih, ki znajo svoj nastop izpeljati kljub slabim pogojem, na katere se premnogokrat izgovarjajo glasbeniki. Na glavnem odru so se predstavili še Los ventilos, pa SKAT, Babies, Kiks … Žal nobenemu od njih ni uspelo pričarati takšnega vzdušja kot že prej omenjenim MI2. Vedno tiči problem v publiki – te sprejme ali pa te ne sprejme. Ponavadi vsi dogajanje spremljajo bolj iz ozadja, če je teh obiskovalcev še malo manj, kot na primer tu, je to še bolj izrazito. Recimo Skat so se zelo trudili, da bi ljudje malo zamigali z njimi, pa ni bilo pretiranega odziva na njihove poizkuse. Žal.


No, da ne boste mislili, da pa za tiste malo bolj alternativno usmerjene ni bilo poskrbljeno – le-ti so na Vejžde odru lahko prisluhnili nekaterim mladim skupinam, ki so dodobra zatresle grajska tla. Omeniti velja predvsem Sarcasm, ki so se res potrudili. Letošnja novost na samem festivalu pa so bili DJ-ji, ki so vrteli, lahko rečem, res v redu glasbo (celo spati se je dalo poleg!), sicer pa so bili vztrajni, saj so končali nekje okoli devete ure zjutraj.


In že je bila tu sobota … Ko nas je prebudilo toplo poletno sonce,… kaj kmalu pa smo ugotovili, da podnevi na gradu ni za početi kaj veliko. Pač si vzameš čas, se sprehodiš po mestu, greš na pijačo, morda si celo ogledaš poroko, ki se je, verjeli ali ne, tudi odvijala ravno ta dan, ali pa le uživaš – po želji. Ker je festival lokalne narave, se zato domačini prikažejo, ko na Sevnico že pade mrak. Žal nam je bilo, ker so ‘skenslali’ improligo, ker taka stvar vedno popestri dogajanje. No ja, morda se jih razume, ker ljudi, ki bi jih gledali, res ni bilo, pa vendar. Izrazi na njihovih obrazih so bili daleč od veselih … Vidno razočarani so tako ostali brez priložnosti, da bi se dokazali še tu. Škoda.


No, v sobotni večer nas je najprej pospremil bend Sugar sox, pri katerem nam je v spominu ostala predvsem zanimiva pevka. Kaj kmalu za njimi pa je bil že čas za zasedbo Avven, ki pa jih v dvajset minut dolgem repertoarju nismo uspeli kaj dosti spoznati. Imajo pa vsekakor zanimiv imidž. Nastopali so tudi Sheeva, z razgaljeno pevko Evo (skoraj v ‘Evinem kostumu’), na kateri so se ustavile prenekatere moške oči. Pa SHYAM – pravi balzam za ušesa. Rock vibracije z zanimivimi besedili, začinjene z odlično glasbo – to je to. Mi bi hoteli še več. Tudi publika jih je želela nazaj. Na Vejžde odru pa so med bolj odmevnimi nastopili Corkscrew, z gostom Nickyem (God Scard), žal tokrat ne tako razpoloženi, kot znajo biti. Kasneje se je isti oder tresel, ko so po njem skakali Multiball, vmes pa smo poslušali še nekaj malce ponesrečenih poizkusov nekaterih bendov, ki po mojem niso še točno ugotovili, kaj sploh je njihovo poslanstvo. Ampak okej, morda pa je bila to priložnost, da so spoznali, da glasba pač le ni za vsakogar – ali pa jim bo dalo nov zagon in bodo delali na kvaliteti. Držimo pesti.


Zažgali so tudi striptizerji Atomske gobice. Pevec in basist (mimogrede – iščejo novega) sta se popolnoma slekla. Gola koža, prepotena telesa, celo pobližje srečanje s publiko. Njihovo ime pove praktično vse kar so, kaj počno. Šov, ki zasenči glasbo.


Poslastica za vse ljubitelje jugo glasbe je bil pravgotovo Davorin Bogović, in pa Pero Lovšin, ki je res pustil dober vtis. Drugače kot ponavadi. Litra, njegovo govoričenje in pač samo, da nekaj je. Tule pa je defenitivno bila prisotna neka energija – veliko so k njej pripomogli tudi odlični Španski borci, ki so se izkazali za pravi spremljevalni bend – definitivno dosedaj najboljša spremljevalna skupina ob kateri tudi ostareli Perči še funkcionira in še najbolj spominja na svoja ‘zlata leta’ Pankrtov.


Zadnji so na oder stopili Šank rock. Po pravici povedano smo od njih pričakovali zelo zelo veliko – po izjemno dolgi tonski vaji nas je že prav firbec matral, kaj imajo za bregom. In ja, koncert je izzvenel kot je bilo treba. Mogoče moti tisti high attitude, a le-ta na kvaliteto same glasbe pač ne vpliva …Vseeno pa ne bi bilo nič narobe, če bi delovali bolj dostopni. Igrali so skoraj do pol četrte ure zjutraj, s tem pa tudi ‘izrinili’ Puppetz, ki naj bi nastopili za njimi in zatorej niso. A vse se je končalo srečno …


Vsekakor je v teh dveh dneh nastopilo kar nekaj skupin – a nekatere smo pogrešali. Njihov nastop je bil najavljen, njih od nikjer … Bilo je slišati neuradne govorice, čemu je bilo tako, a pustimo to. Še vseeno pa smo pogrešali lani obljubljeno Laro Baruco, o kateri tudi ni bilo ne duha ne sluha.


Gra(n)d rock je mlad festival, celo skoraj edina stvar, ki se je v Sevnici obdržala, zato pač razumemo, da stvari še niso čisto tako, kot bi naj bile. Organizatorji se trudijo in se še učijo – tako kot se pač vsi. Upamo lahko le in si močno želimo, da bo naslednje leto le še boljše … In dragi Sevničani, naredite kaj za to, da se nekateri z organizacijo ne bodo trudili zaman!



Kakorkoli že, mi smo se imeli fino.


Nina in Tanyisha 


Foto: Bojan Okorn

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.