Veliki žur v Zagrebu na Santanin rojstni dan

santana_001

Zagreb, Dom sportova – 20. julij 2004


Torek je že tako bil vroč dan, za tokrat dokaj številno RON zasedbo pa se je po naporni, dolgi in vroči vožnji (MB-ZG in LJ-ZG) odvil še bolj vroč večer. Marjan je bil prvič po dolgem času na koncertu, kjer žal ni mogel fotografirati, zato pa je tokrat samo poslušal in gledal ter prispeval svoje vtise v članek. ‘Vodja’ RON odprave in glavna koordinatorka Tanyisha, ki je za pomočnika in šoferja s seboj vzela še Ivana, je v Zagreb odšla z velikimi pričakovanji, navdušenjem in upanjem v karseda dober latino-rock žur, še posebej ker je ravno 20. julija kitarski mojster Carlos Santana praznoval svoj 57. rojstni dan. Aleša & Maša sta se na koncert odpravili z nekoliko manjšimi pričakovanji, vendar pač legende ni šlo zamuditi, zato pa ju je koncert toliko bolj navdušil. Za polno mero in zato, da vam lahko tudi pokažemo, kako je bilo, pa je dogajanje na fotografski film beležil Matjaž.   


Santanin koncert v sklopu turneje Shaman je bil za marsikoga dolgo pričakovan in tudi v obdobju zadnjih par mesecev edini ne-odpadli v Zagrebu. Kljub vsemu so bili očitno prvi načrti organizatorja mnogo bolj velikopotezni, saj je bil za prvotno lokacijo mišljen veliki mestni stadion, potem pa so koncert prestavili v Dom sportova, kjer je bilo po Marjanovi neuradni oceni kakih 5000 ali manj obiskovalcev, po organizatorjevih besedah pa med 6000 in 7000. Upravičene so bile skrbi glede odvijanja koncerta v zaprtem prostoru, temperatura je bila namreč peklenska – množica ljudi v premalo (ali sploh ne) hlajeni dvorani, ki zapovrh še vztrajno miga-skače-pleše, je na mikroklimo seveda drastično vplivala. Prav vsi smo na trenutke ta hud žur težko prenesli, in to dobesedno, pa morda ne toliko zaradi glasbe, temveč bolj zaradi neznosne vročine (čeprav je za Marjanove pojme dve uri – dodajmo: skoraj dve uri in pol – sambe, salse in drugih latino ritmov pač malo preveč). Dejansko so pripombe, kot tista Saša Pappa, urednika Radia Antena, komu lahko plača vstopnico za dve uri savnanja, na mestu. Tisti, ki s(m)o bili bliže odru, so imeli srečo, saj so dobronamerni organizatorji obiskovalcem delili kozarce vode.   


Kitara je prevladovala že v glasbi predskupine, ki jo vodi nihče drug kot Carlosov sin, sicer klaviaturist benda, po katerem se skupina tudi imenuje – Salvador Santana Band. Čeprav je v njihovi glasbi najti veliko podobnosti z očetovo, pa jo od te razlikuje nekoliko bolj jazz usmeritev in predvsem vokali, saj se namesto petja poslužujejo rapanja. Kljub temu, da se je dvorana ob njihovem nastopu šele dobro polnila, temperatura pa je bila tako ali tako že na vrelišču, so publiko pridobili na svojo stran, bili pa so tudi dober ogrevalni poligon za kamermane in režiserja, ki so dogajanje na odru in pod njim budno spremljali ter prispevali k večji vizualni zanimivosti koncerta.


Iz skoraj točnega začetka Santaninega nastopa in tudi vsega nadaljnjega odvijanja je bilo jasno, da je turneja postavljena na vrhunski ravni. Čeprav kakega posebnega šova na odru ni bilo (in tudi ni bil potreben), je bila scena odlično pripravljena, predvsem pa so k žuru pripomogli veliki ekran, na katerem smo lahko spremljali glasbenike v »živem TV prenosu«, dobro postavljene fiksne kamere (pod bobni, na klaviaturah), odlični in neutrudni kamermani, ter seveda režiser, ki je poskrbel za odlično »montažo« dogajanja. Dogajanje na odru – bližnji posnetki članov zasedbe, »preleti« publike in vsake toliko kak bližnji posnetek posebej goreče oboževalke ali oboževalca, predvsem pa najmlajših obiskovalcev, se je prepletalo z izseki iz Santninih videospotov. Veliki ekran se je izkazal kot dobra zamisel, olajšal je pogled občinstvu na oder in prve vrste še bolj spodbudil k zabavi (marsikatera lepotička je vztrajno iskala predvsem pozornost kamermana, da bi se končno lahko ugledala na ekranu). Tudi zvok koncerta lahko le pohvalimo.


Dobro razpoloženi Carlos Santana je nastopil z odlično spremljevalno zasedbo (bobni, konge, tolkala, bas, ritem-kitara, pozavna, trobenta, klaviature, glas), iz katere bi morda posebej izpostavili predvsem klaviaturista, bobnarja in tolkalca, ki so se tudi večkrat izkazali s solo vložki, ki so pri nekaterih poslušalcih zbudili navdušenje, drugim pa se je zdelo, da jih je enostavno preveč in da rušijo ritem celotnega nastopa. Glede na to, da se z upoštevanjem solaž koncert praktično več kot dve uri ni prekinil, pa je jasno, da so le-te deloma služile tudi počitku ostale ekipe. Nujno je potrebno seveda omeniti tudi Andya Vargasa, ki je solidno odpel celoten spekter Santaninih skladb. Vsekakor so najbolj vžgale uspešnice nad uspešnicami Oye Como Va, Black Magic Woman, Maria, ob katerih je publika res ponorela. Mnogi pa smo pogrešali nekatere »klasike«, predvsem skladbo Samba Pa Ti.


Santana je na odru nesporna zvezda, tudi pri vokalnih komadih, kjer je kitara večino časa v ozadju, očitno pa dovolj velikega duha, da se zna v pravem trenutku tudi umakniti v drugi plan. Morda vtis vara, vendar se je ves čas nastopa zdelo, da celotna zasedba s Carlosom na čelu v koncertu neizmerno uživa in si iskreno želi, da bi tudi publika uživala v enaki meri. Nedvomno je sicer vsaka poteza v nastopu vnaprej predvidena – od Santaninega deljenja trzalic izbrancem med publiko do povabila, naj se mu najmlajši obiskovalci pridružijo na odru – vendar je izvedena s toliko žara, da je ne moreš jemati kot zgolj poceni reklamno potezo. Tudi mirovna poslanica – poziv k dostopnosti elektrike, vode in izobraževanja vsemu človeštvu, k miru na svetu in k ljubezni, se je morda kritičnemu opazovalcu zdela osladna, v danih okoliščinah pa je zvenela iskreno (Santani najbrž niso potrebne govorance, da bi si pridobil simpatije publike, dovolj glasno in dobro ga predstavlja kitara). Glede na posebno priliko se je iz vrst publike med koncertom izvila tudi dokaj tiha in ne preveč ubrana čestitka Happy birthday. Za konec pa smo si hitro priploskali žal kratek bis.


Santana je pravzaprav ena redkih svetovnih pop-rock zvezd vseh generacij, od tiste, ki je doživela Woodstock v njegovem času, do one, ki se je rodila v časih, ko je MTV že bila institucija, ki je v zadnjem času nastopila v naši bližini. Z nastopom v Zagrebu je svoj zvezdniški položaj tudi upravičil, zato lahko vsi, ki so razmišljali, da bi koncert obiskali, a se za to niso odločili, to obžalujejo.    


Playlist:


1. Jingo 2. Roule 3. Put Your Lights On 4. Aye Aye Aye 5. Concerto / Maria Maria 6. Foo Foo 7. Come to My World 8. Scripture * 9. Corazon Espinado 10. Wishing it Was 11. Savor / Karl & Raul solo 12. Apache / Smooth / Dame Tu Amor 13. Black Magic Woman / Gypsy Queen 14. Oye Como Va


(podaljšek):


15. Spiritual / Yaleo (Dennis solo) 16. Evil Ways / A Love Supreme (* with Salvador Santana & first time played!)


 Maša, Aleša, Tanyisha, Ivan, Marjan


foto: Matjaž Tančič

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.