The beach boys ogreli (???) halo Tivoli

beach_boys_001

Že sam naslov je, kot ste lahko opazili, dvomljiv. So ali niso? Ogreli namreč. Odvisno za koga. In odvisno kako. In do katere temperature. Ter – kaj pravzaprav  pomeni ‘ogreti’? Zanimiva vprašanja, ki so se tudi meni porajala ob pogledu na maloštevilno (nepoznavalska ocena je bila tam okrog 1000) publiko v ljubljanski hali Tivoli.


Vročica sredine noči (če bi temu lahko tako rekli) se je začela kaj kmalu, ko je pričela nastop roza blondinka Alya. Mozirčanka, ki je zopet presenečala v miniaturni kreaciji, je nalogo očitno vzela precej resno. Skakala je po odru, poplesavala, spodbujala publiko,… V svoj repertoar je, poleg njenih uspešnic, uvrstila tudi nekaj tujih skladb – izredno pri srcu ji je očitno ameriška zvezdnica Pink.


Mladenka je uspela pripraviti do skakanja tistih nekaj, ki so se uspeli zbrati pred odrom. Lahko zatrdim, da so vidno uživali – če v glasbi ali ob pogledu na brhko dekle, ne vem. Prepričana pa sem, da so njene kartice s podpisom takoj razgrabili.


Če temu pravimo glasba ali gledanje, si ne bi upala soditi, ker so pogledi na to pač različni. Starejša publika se je ob razgaljenem dekletu zgražala, moški del občinstva pa jo je požiral z očmi in spremljal vsak njen gib. Da ne govorimo o tem, da se svetlolaska poslužuje tudi koketiranja (poleg tistega z njenimi fanti) s fotografi. Ni čudno, da se jih je pod odrom nagnetla cela kopica.


Temperatura v dvorani je torej bila prava. Nekje pri 26 stopinjah Celzija se je gibala, ko so na oder prisurfali tisti, ki smo jih pravzaprav čakali. The beach boys. Fantje z obale. Američani, ki veljajo za legende. Torej smo z vso pravico od njih tudi pričakovali kar največ. A vprašanje je, če smo to tudi dobili.


Devetčlanska zasedba na odru ni znala vzpostaviti ne vem kako dobrega odnosa s publiko. Razen seveda leaderja Mikea Lovea, ki je brez zadržkov pokazal dekle, ki mu je v tistem trenutku padlo v oči, ji pomahal, pomežiknil ali pa ji le dal vedeti, da je simpatična. Pravi očarljivec, torej. Očitno tisto, da so starejši moški šarmantni, resnično drži. Čeprav je svoj čas najbrž imel trume oboževalk, dvomim, da sedaj, v zrelejših letih, trpi za kakšnim pomanjkanjem le teh.


In zopet ni šlo brez tehničnih težav, ki so jih reševali kar med samim nastopom, in tudi samo ozvočenje je bilo kar precej potiho. Vsekakor pa naj omenim tudi palme in surfe, ki so nas skozi ves čas opominjali, da se nahajamo na plaži. Da ne bi slučajno pozabili.  


Roko na srce, menim, da so na tem koncertu prišli na svoj račun predvsem starejši obiskovalci, ki jih je bilo videti kar nekaj. Kaj je lepšega, kot obujanje spominov na stare čase in glasbo, ki se je takrat vrtela. No, ta glasba je tako ali tako živa skozi ves čas. A imam občutek, da so fantje že nekoliko iz forme in se prevečkrat poslužujejo tiste slave, ki jim je bila nekoč dana. Ne naredijo pa veliko za to, da bi se recimo trudili, vsaj malce zamigali, če ne drugega. Res pa je, da so nekaterih izmed njih že kar v letih, zatorej jim tega morda res ne smemo zameriti.


Glede obiska samega dogodka pa naslednje. Očitno nam nikoli ni prav. V Slovenijo pridejo zvezde, pa jih poslušati pridejo le redki. Nekateri jih ne poznajo, spet drugim se ne zdijo več moderni. Ali pa se jim preprosto ne da. Oziroma še bolje – izgovarjajo se na ceno vstopnice (ki je bila, po mojem skromnem mnenju, res kar zasoljena – 6000 ali 7000 SIT). Zatorej so dvorane prazne, dobička ni, iz njih odhajamo z grenkim priokusom… Zopet tisti začarani krog, iz katerega skoraj ni izhoda… Kakorkoli že, tista plaža v Tivoliju ni bila zadosti, da bi si potešili svojo željo po morju, valovih in vročini. Očitno bo treba poskusiti drugje,…


Za konec pa le še vprašanje, ki se je porajalo mnogim. Zakaj organizatorji kot predskupine niso povabili slovenskih surferjev Bitch boys? Bili bi idealni za ogrevanje… Morda res ne kažejo toliko gole kože, a kljub temu znajo ogreti publiko do prave temperature.


Nina Jenko


foto: Matjaž Tančič

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.