Rototom Sunsplash festival, Italija

008_danzaafricana

ponedeljek, 5. 7. – Festival, big mamma naše Soče, se je začel že v petek. Na prizorišču na travniku, polkrožno obdanem z gorami in na drugi strani z mestecem Osoppo v bližini italijanskih Udin, so se takrat začeli zbirati prvi privrženci regija iz Italije in okoliških držav. Tudi Slovenci smo tu, in to ne le kot pasivni poslušalci, pač pa so si Ziggi, Soča Reggae festival in Roots in Session omislili lastne štante, slednji so celo med nastopajočimi. Svoje delo predstavljajo kar dvakrat, prvič že v soboto. Kako je bilo, ne vemo, saj nas je pot v Italijo zanesla šele na nedeljsko popoldne. Se je pa po supegah, šibečih se pod posušenim blatom, zlahka razbralo, kdo je tu že od prvega dne. Močan naliv je namreč poskrbel, da blata naokoli ni manjkalo, občasne plohe pa, da ga kljub naporom organizatorjev, ki nanj nasipajo tone žagovine, še zmeraj ne.


Ura je dve ponoči in svoj nastop na glavnem odru so pravkar zaključile jamajške zvezde TOK. Spominjajoč na boy bende z MTV-ja, a vseeno dovolj drugačni in zabavni, da so ohranili pozornost poslušalcev. Število le-teh se je po vikendu sicer občutno zmanjšalo in se giblje okoli deettisoč. Kljub temu v kempu, kjer se večina obiskovalcev zadržuje prek dne, po možnosti v senci, saj sonce nabija kot noro, nikoli ni dolgčas. Glasba s karibskih otokov odmeva izpred šotorov, stojnic, v lastni režiji postavljenih sound systemov in od našega soseda, ki si je s seboj prinesel kar cele bobne, jih postavil pod streho, si nabil očitno že tisočkrat preposlušano glasbo in tako zadovoljno od jutra do večera bobna. In bobna. In bobna.


Med nastopajočimi prejšnjih dni naj omenim nastopaškega Beenie Mana, odličnega Gentlemana, legende Sly & Robbie, Abyssinians in Alpha Blondy ter letošnjega gosta Soče, Bobovega potomca Juliana Marleyja (ki pa glede na pokazano daje vtis, da se bolj ko ne ‘šlepa’ na očetov račun).


sreda, 7. 7. – Ura je polnoč in zunaj lije kot iz škafa. Bliskalo se je že ure in le še vprašanje časa je bilo, kdaj se bo nebo utrgalo. Na neizmerno žalost mnogih reperjev, ki so se nocoj zbrali za Cypress Hill, nič ne kaže na njihov nastop. Pred odrom je ogromno jezero, veršterkerija pokrita. Pred njimi je odpadel že Wayne Wonder, tako da nocojšnji večer ni nič posebnega. V takem primeru se žur razvije v sound system šotoru in na manjšem Vibra stageu, kjer so bili že popoldan aktivni breakdenserji.


Dnevi minevajo v tipičnem festivalskem utripu – pozno vstajanje, poležavanje na travi, zelena opojnost, opazovanje otrok, ki jih tu kar mrgoli, pri igri, sprehod do mesta in nazaj, obisk pri elfih, ljudstvu iz gorovja na jugu Italije, ki je res malo škratasto, pa čakanje na tuširanje in kuhanje večerje, nakar je že čas za koncerte. Ti se na glavnem odru začenjajo okoli osme ure. Obstaja tudi možnost udeležbe na delavnicah, a za nas zaspance se tai chi in joga začenjata prezgodaj. Le šola bobnanja, udeleženci katere pridobljeno znanje sproti demonstrirajo, bi bila sprejemljiva.


petek, 9. 7. – Pa smo doma. Pred odhodom smo videli še Steel Pulse in Luciana ter se na Vibri naplesali na dancehall, regi pa se bo po osopski planjavi širil še vse do nedeljskega jutra. Vsega je bilo konec prehitro, saj smo ravno dobro pozabili na realnost in svet tu zunaj, in že smo nazaj v njem. No, poletje ponuja še kopico priložnosti za raznovrstne odklope, če ne prej, pa bo Osoppo s svojo ponudbo nazaj spet čez leto dni.


Tina Hedi Zakonjšek


foto: www.rototomsunsplash.com

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.