Prvi dan (in predvsem noč) na Rock Otočcu ’04

17 - Zablujena generacija

17 – Zablujena generacija

Na festival Rock Otočec, ki je letos potekal že osmo leto zapovrstjo (prej petkrat na letališču Prečna pri Novem mestu) in ponovno ‘v raju’, na Otočcu, je prišla ekipa RockOnNet-a v petek, 9. julija 2004 nekje okoli 18:00 ure.


Ko smo se nastanili (parkirali avtomobile v posebno varovan prostor, postavili šotore in se takorekoč klimatizirali), smo si najprej privoščili vsak po eno pivce (za živce) in se sprehodili po prizorišču. Letos je bilo le-to res čudovito, lokacija ne bi mogla biti boljša. Zaradi dežja, ki je tla dodobra namočil v prejšnjih dneh, pa so bila le-ta še vedno zelo mokra, blatna. Kaj kmalu smo ugotovili tudi, da v japankah in podobnih natikačih nimamo kaj početi – treba se je bilo preobut in kar takoj v akcijo.


Bobnars United so otvorili festival na glavnem odru. Udarni ritmi, močna energija. Nam so bili za nekakšno podlago, ko smo skakali po tistem blatu in se še iskali. Heh, a bilo nam je v veselje! 🙂


Miss.Bee so postregli s svojo, čisto posebno glasbo ob 20:00. Umirjena, na trenutke skoraj že ambientalna glasba je bila za začetek res primerna, kajti izkazalo se je, da je ura pravzaprav še zelo zgodna in večina obiskovalcev je v tem času šele prihajala na Otočec, ali pa so imeli opravka s postavljanjem šotorov … Kaj dosti ljudi pred odrom še ni bilo.


Kar pa ne moremo reči za nastop D-Fact-ov. Takrat so pred odrom že vneto skakali privrženci tovrstne glasbe, pa tudi tisti, ki to sicer niso, a so jih vseeno privabili ritmi te nu-metal zasedbe. Občinstva je bilo že precej, kakih 2000. Po umirjenih Miss.Bee je bila to malce morda neposrečena (bendov; vrstni red) kombinacija, a pravzaprav čisto zadovoljiva. Na Rock Otočec se pride skakat, žurirat, ne pa spat.


Tudi Noctiferia se je izkazala kot zelo profesionalen band. Morda najbolj profesionalen metalski band, kar jih Slovenija ta trenutek premore. Metalci v prvih vrstah in metalci takorekoč povsod. Slemanje in črnina. Metal rulz!!


Domačini Dan D so skupina, ki je največkrat nastopila na tem festivalu v vsej njegovi zgodovini – kar petkrat! Predstavili so se v zasedbi, v kateri koncertirajo po Sloveniji po izidu albuma ‘Katere barve je tvoj dan?’. Zvok je bil trši, našponan. Tako zelo, da je že v prvem komadu Tokcu počla struna na kitari. Res so bili ‘naspidirani’, prvi dve skladbi se je zdelo, kot da se še zelo lovijo, da se ujamejo med seboj,… Kot da grejo na vse ali nič. Igrali so stare in nove skladbe, množica je prepevala z njimi. Bilo je čudovito, tako zelo domače. Dan D so imeli ‘najglasnejše’ ozvočenje ta dan in tudi publiko so dodobra podžgali s svojim nastopom. V skladbi Plešeš so na odru zaplesale še tri zelo razgaljene mladenke ter tako še bolj razgrele (predvsem moško) občinstvo. Ekstaza.


Zaklonišče prepeva & Elvis J. Kurtovich. Nostalgični balkan – jugoslovanski žur začinjen z gosti kot je bil npr. Saša Ustaša, že omenjeni Elvis J. Kurtovich, vseskozi prisoten pa še duh Tita. ZP so en tak band, ki skoraj da ne more manjkati na vsakem žuru, posebej še, če ne nastopajo več tako zelo pogosto kot nekoč. In si jih ljudstvo želi.


Zabranjeno Pušenje so bili eden redkih skupin letos na Rock Otočcu iz tujine. V petek edini. Sami stari, poznani hiti, bend je nekakšna ‘nadgradnja’ pred njimi nastopajočih ZP, vsekakor pa legendarna in nekoč zelo popularna zasedba.


In za konec ob enih ponoči še Zablujena generacija. Pika na i. Totalni odklop. Poskrbeli so, da smo z njimi noreli vsi, brez izjeme. Stari hiti, novi hiti, Pozitivne vibracije (Pozitiv vabrejšan), vse se je zdelo tako Extrasupermegafakinnujno, da smo se morali spomniti na Pobegli vlak, ki nas je pripeljal do Novega mesta, seveda nismo pozabili niti na tistega Superboya, ki se nam je nasmehnil ob vhodu. Vse se je premikalo tako hitro. Prehitro. Drveli smo z njimi v noč, ki ji kar ni in ni bilo konca…


Kaj naj še rečem? Prvi dan je uspel. Na žalost kar nekako prehitro, saj nam še ni bilo do tega, da bi šli po koncu koncertov (okoli druge ure zjutraj) že spat … Organizatorji in skupine so bili zelo natančni pri programu, za to jim gre vsa pohvala.


Zabavali smo se dolgo časa, srečni in veseli, da po enem letu (vsako leto znova) spet vidimo vse te face, znance, vse te nore frike, ki se vsakič znova vračajo (vračamo) na ta naš, tako domač festival.


Poglejte si fotografije in uživajte kar se le da!


Tanyisha


foto: 3-8, 12-15, 20-23 Bojan Okorn in
1, 2, 9-11, 16-19, Matjaž Tančič

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.