naio ssaion – predskupina Pink??

img_9493a

Seminarska naloga na temo naio ssaion in njihova primerjava z ostalimi tujimi bendi na letošnjem Open-air festivalu (Piberstein /17.7.2004)
 
Naj začnem s samim prizoriščem dogajanja, nad katerim sem norel celo pot v Avstrijo. Vozili smo se namreč v totalne avstrijske rovte. To je tako, kot bi ta isti koncert organizirali pri nas na Bohinjskem Jezeru. Toda, ko smo se enkrat pripeljali tja, sem kar obnemel. Res lepo prizorišče, ki je stacionirano pri jezeru, za katerega valda ne vem, kako se imenuje. Res hud oder, ki so ga zgleda zgradili samo za take in podobne prireditve. Vse skupaj je kot nekakšen naravni amfiteater. In tako že kar sedaj vsem priporočam, da se na festivale in koncerte odpravljate v ta res prelep kraj. Pa konec koncev je še blizu. Edina pomanjkljivost po moje je ta, da mora biti tam cela štala s blatom v primeru dežja!


Anyway!! V celotnem članku se bom osredotočil predvsem na naio ssaion. In to predvsem zaradi treh razlogov: 1. zato, ker je bil to njihov najbolj opevan koncert do sedaj, 2. zato, ker je bil to njihov prvi večji koncert v tujini in je mogoče tudi oznanjal kakšen večji prodor te skupine na tuji trg, 3. zaradi tega, ker je malce obsežnejši članek o sami Pink napisala Jenkova Nina. Malo več se bom posvetil tudi vsem ostalim skupinam na tem open-air festivalu, ki so bile meni pred obiskom tega festivala totalno neznane, a so me skoraj vse v večji meri navdušile in presenetile. Sem pa vse skupaj na koncu vrgel v en koš ter naredil poglobljeno primerjavo predvsem z že zgoraj omenjeno skupino naio ssaion.


PIBERK OPEN AIR FESTIVAL (line up + internet strani):
15.30 – 16.00 Uhr     Nai Ssaion
http://www.naiossaion.com/
16.00 – 16.30 Uhr     Umbau – Change over
16.30 – 17.15 Uhr     Vera Bönisch
http://www.veraboehnisch.com/
17.15 – 17.45 Uhr     Umbau – Change over
17.45 – 18.45 Uhr     Gary Howard
http://www.theavenueonline.info/site1/bios/gary-hwd.htm
http://www.pickets.co.uk/index2.htm
18.45 – 19.15 Uhr     Umbau – Change over
19.15 – 20.00 Uhr     IIP
http://www.iipmusic.com
20.00 – 21.00 Uhr     Umbau – Change over
21.00 – 23.00 Uhr     P!NK
http://www.pinkspage.com/


http://www.rockandmore.com – Organizator


KRATEK UVOD V NAIO SSAION
Hja, naio ssaion sem pred tem koncertom letos videl že 2x. Prvič v Orto Baru, kjer so me totalno razočarali, saj je pevka Barbara »zafušala« vse, kar se je takrat »zafušati« dalo. Vzrok k temu verjetno tiči v tem, da so bili vsi ostali člani benda pre-naglas in se tako SAMA verjetno ni kaj prida slišala. Seveda je nismo kaj prida slišali niti mi, obiskovalci Orto bara. In to je izgleda nasploh problem vseh mladih bendov, ki trenutno prakticirajo nu metal in podobne zvrsti muzike v Sloveniji in ki še ne znajo biti »bend« in tako vsak član misli, da je on in njegov inštrument najpomembnejši. In tako skorajda tekmujejo v tem, kdo bo najbolj naglas, dokler se ne zgodi to, da se frontmenke, ki zgleda nima toliko moči, da bi jih preglasila, ne sliši več. Tukaj bi recimo na drugi strani omenil skupino, od katere bi se lahko vsi nekaj naučili, Elvis Jackson, kjer se sliši vse tako, kot se mora – totalna simfonija inštrumentov in vokala. No, v glavnem, sam nisem mogel verjeti, da tako fuša, zato sem začel takrat malce dvomiti vase, v svojo objektivnost  in kritičnost, saj sem v tistem trenutku zaradi prekomernega poslušanja preveč poznal njihov prvenec nu media, ki moram reči, sploh ni tako slab. Za to je verjetno največji krivec Dejan Radičevič, ki jih je »ukalupil« in jih nekako usmeril na pravo pot, saj pred izidom plošče še niso vedeli, kaj bi sami s sabo in predvsem s muziko, ki so jo igrali. Tako je CD nekje v stilu Anavrin & Co. Mogoče edini problem na plošči je prevelika monotonost komadov, saj so si le-ti med sabo resnično podobni. Toda svaka čast Daisyu, da je naredil to, kar je, in se morajo v veliki meri predvsem njemu zahvaliti za to kar N.SS trenutno so! No, nazaj v Orto Bar. Imel sem občutek, da sem preveč subjektiven in zato sem začel po Orto Baru spraševat, če se samo meni zdi ali Barbara resnično fuša – no, odgovori so bili seveda vsi pritrdilni – FUŠA!
Bilo pa je malce drugače drugič, ko sem jih gledal v Velenju na velikem N.SS koncertu v Rdeči dvorani. Tokrat je Barbara zapela vse tako, kot je morala, toda ozvočenje in akustičnost same dvorane je bila dobesedno v kurcu, tako da se razpravljati o kvaliteti samega benda sploh ne splača. Toda tudi tukaj bi lahko rekli samo to, da dobri bendi so vedno znali igrati dobro tudi na slabo ozvočenje, slabe inštrumente in slabe ojačevalce in to so tisti večer dokazali vedno popolni in super že zgoraj omenjeni Elvis Jackson. Resnično pa upam, da se nihče več ne bo odpravil organizirati koncerta v Rdečo dvorano!


No, naj se vrnem nazaj na avstrijski festival. V glavnem navdušen nad prizoriščem, sem se usedel na travico in željno pričakoval naio ssaion, ki so nastopali na tem čudnem in zelo neoglaševanem festivalu prvi in tako še zdaleč od tega, da bi bili tako opevana pred skupina Pink, saj so za njimi nastopale še 4 skupine (Vera Böhnisch, Gary Howard in IIP (Double I P)), a o njih malce kasneje. V glavnem, na oder kot vedno prikorakajo tako, kot da »boga držijo za jajca«, kar me že od vedno moti. Namesto, da bi povišali in v ospredje vrgli pevko, povišajo kitariste, kar sploh ne bi bilo potrebno, saj po mojem mnenju in še po mnenju nekaterih drugih, že sami »letajo« zelo visoko. Predvsem pa bi se lahko učili od profesionalnih glasbenikov, kot je recimo sama Pink in predvsem njen bend, ki niti malo ne izgledajo vzvišeno, še več – cel čas ti dajejo občutek, kot da si ti, poslušalec in gledalec, glavni in da se vse dogaja ravno zaradi tebe in ne obratno. V glavnem, imajo neko spoštovanje do publike. No, pri naio ssaion tega nikoli nisem začutil. V glavnem, po nekaj 10 minutnem uglaševanju s novim toncem, ki bi ga naj pridobili v Gradcu (http://www.orpheumgraz.com/), sem se spomnil še na nedavni koncert Lenny Kravitza v Ljubljani, kjer bi morali nastopiti tudi N.SS, pa pač to niso. O tem, kaj se je zgodilo, namreč krožita dve govorici. Prva, ki so jo verjetno sprožili sami člani benda, je ta, da je crknila mešalka! Druga, ki pa sem jo dobil iz veliko bolj zanesljivega vira, pa je, da so si na tonski probi preveč izmišljevali in da so jih zaradi tega pač dobesedno »skenslali«. Katera govorica drži ne vem – o tem boste morali razmišljati in presoditi sami!


No, ko sem se počasi začel prebujati iz teh misli, so N.SS še vedno ogrevali sebe in nekaj 100 glavo množico. Moram reči, da sem za 15.00 uro in neznosno vročino pričakoval veliko manj ljudi, kot jih je na koncu prišlo, kar je za sam bend super. Tako so imeli res veliko možnost, da se prvič resno predstavijo tujini, pa četudi so bili to samo Avstrijci. Ob tem naj omenim, da potrebujemo še več takih bendov, ki naj bi in bodo prodrli na tuj trg, ker to odpira vrata tudi vsem drugim slovenskim glasbenikom, umetnikom in takšnim ali drugačnim ustvarjalcem. Toda na žalost je sam kompleks Slovencev vedno bil tak, da, ko ena skupina prodre in se uveljavi v tujini, za sabo zapira vsa vrata. Stara dobra fovšija! Da ja ne bi še kdo prišel za njimi in mogoče postal boljši. To se je zgodilo že z Laibach, ki so imeli možnost, da bi iz Slovenije povlekli še kakšen drug obetaven band, pa tega nikoli niso storili. No upam, da bo N.SS uspelo in da se to v njihovem primeru ne bo zgodilo.


No, končno N.SS začnejo žgati in tukaj bom skočil kar na konec koncerta in napisal, da sem po končanem koncertu začutil, da je bil to zame njihov najboljši koncert do sedaj. Mislim, nič novega in posebnega, dokaj dolgočasno – vse videno, toda gledano skozi oči Avstrijca verjetno zelo zanimivo. In že sem v glavi pisal, kar se da dobro kritiko o njihovem nastopu, dokler na oder ni stopila naslednja skupina s pevko Vero Böhnisch na čelu, po kateri ima tudi sama skupina ime, ter potem kasneje še nastop IIP. Takrat se je pa prava kvaliteta oziroma nekvaliteta naio ssaion na žalost tudi pokazala. Tako sem jih imel prvič možnost primerjati s neko res kvalitetno in uigrano skupino iz tujine, kamor si tako močno želijo. No, naj povem, da se tja s takim igranjem še dolgo ne bodo prebili, ker je tam očitno kvaliteta na veliko višji ravni, kot je le ta pri N.SS. Res sem doživel šok, ko je Vera zapela. Kakšen razpon glasu, kako se jo je slišalo, kako jih je tonec lepo uglasil. Vse se je slišalo tako, kot se je moralo. Totalna harmonija. Kitara je bila kitara, bas je bil bas, vokal je bil vokal, bobni so bili bobni. »You get the point«, Vse na mestu – definirana muzika. Vse tako, kot mora biti. Band kot skupina profesionalcev, ki vejo zakaj so tam. Tako pa izgleda »tonc« pri N.SS preprosto ni vedel, kaj počne, in lahko rečem, da resnično nima pojma. Totalna neusklajenost s bendom. Kitare so prihajale in odhajale iz zvočnikov brez kakršnegakoli smisla. Toda ne verjamem, da je to toliko napaka tonca, kot to, da sem preprosto ugotovil, da naio ssaion še niso uigrani, sploh pa to še ni »bend« in pač ne znajo igrati in se morajo še veliko naučiti. Še posebej to velja za Barbaro, ki jo preprosto ni bilo slišati. No, proti koncu moram reči, da so se stvari skorajda že znormalizirale in da sta se zadnja dva komada vsaj kolikor toliko normalno slišala, toda Barbare še vedno ni bilo od nikoder. Je pa na drugi strani skupina N.SS imela nekaj kar je Veri Böhnisch manjkalo in to je energija!! Ki je preprosto ni bilo!! V skupini Vere Böhnisch so izgleda bili sami profesionalni glasbeniki, ki so točno vedeli, kaj delajo in obvladajo svoj poklic do konca, toda kaj jim to pomaga, če ne igrajo »s jajci«. Še bolj pa je pokvarila njihov nastop plesna skupina, ki je prišla na oder in stvari niti malo ni poživila. Prej obratno – koncert so s svojo monotonostjo samo še bolj zamorili. V bistvu so plesali tako, kot je bend igral – brez življenja. Toda kljub neživljenjskemu igranju se je videlo, da so same skladbe nastavljene popolno in tako sem predvideval, da mora biti njen CD res kvaliteten in v to sem se tudi prepričal, ko sem prišel domov in vse skupaj povlekel iz interneta in tudi vam svetujem, da naredite isto. Vera Bohnisch je namreč nekakšna evropska Pink.


No, in tako sem ugotovil, da je edini adut N.SS, na katerega zaenkrat kar dobro igrajo, prav ta mladostniška energija, predanost, želja in entuziazem, ki ga izžarevajo. In to energijo je začutila tudi avstrijska publika, ki jih je takoj sprejela medse in jih nagrajevala s aplavzi, ki jih je, moram reči, dobila v isti meri kot naslednja dva benda. Tako je bil folk nad prvimi tremi bendi kar precej enakomerno navdušen, kar je velik plus za naio ssaion. Nekaj je bilo seveda odvisno tudi od prve vrste, kjer so bile same najstnice, ki so bile navdušene skorajda nad vsem, kar je prišlo na oder, še posebej pa nad mladimi in simpatičnimi fanti. Če pa N.SS koga niso kupili z mladostjo in simpatičnostjo, pa so to sigurno storili z vedno zabavno in zanimivo priredbo STORM od Vannese Mae, ki je bila tudi tokrat kar precej zafušana, toda vseeno je to stvar, ki kupi publiko. No, N.SS so v bistvu znani po energičnem violinistu, ki je, moram reči, zaščitni znak N.SS in s katerim tudi prodajajo N.SS – brez njega bi bila to samo še ena v vrsti nu metal skupin, ki jih je v zadnjem času nastalo malo morje. No, in ta energični violinist je bil izgleda malce preveč obremenjen s tem, da mora bit energičen tako kot vedno in tako je bil nekaj prvih komadov kar malce neukusen, ampak za to je bila verjetno kriva predvsem trema. Toda po že omenjenem aplavzu se je vse malo bolj sprostilo in znormaliziralo in tudi sami N.SS so začeli igrati vidno bolj sproščeno. In njihova prava energija je prišla do izraza.
Sta pa imeli obe pevki, razen tega da sta obe kopirali Anouk, Pink in seveda Sandro iz Guano Apes (mogoče tudi Evanescence), tudi tremo pri kontaktu s publiko, razlika je bila samo v tem, da je Vera to priznala, in zaradi tege verjetno bolj sproščeno povedala nekaj zanimivosti o plošči in vsaj recimo naslove komadov, da si jih lahko obiskovalci, če ne drugega, poiščejo na internetu. Na drugi strani pa je iz Barbarinih ust prišlo samo »sranje« v stilu »put your hands in the air;  let’s go austria; austria are you ready!«. No ja, še vedno ni prekosila samega Tomija od Siddahrte in njegovih izjav na bežigrajskem koncertu: »Naj se trese, naj se trese; sej sploh ne morem verjet, sej sploh ne vem, kaj naj rečem,« in tako naprej in nazaj. Toda, kot sem že rekel, je bil to njihov prvi večji koncert v tujini in jim ne gre zameriti. Sploh pa, če je imel Tomi tremo na stadionu, zakaj je ne bi imela tudi Barbara v neki vasi v Avstriji – tudi to naj služi kot dobronamerna kritika za naprej. Prav tako pa bi se tukaj dotaknil interpretacije angleških besedil. N.SS so namreč v Avstriji po mojih podatkih prvič igrali svoje komade v angleščini in tudi na tej stvari bo potrebno kar nekaj dela, saj sama interpretacija ni najboljša, toda še enkrat bom omenil, da je Barbara vso stvar, vsaj za 150% naredila bolje, kot to zna Tomi od Siddarthe. Predlagam učenje, če ne pri drugem, kot pri človeku, ki jim je vse skupaj prevedel – Angusu Reidu. To je še ena od stvari, za katero Barbari ni treba zameriti, saj je, kot sem že zgoraj omenil, pela prvič svoje avtorske skladbe v angleščini.


No, ko je Vera zaključila nastop, je na oder prišel Gary Howard, ki nas je zabaval z easy-going/ swing/ funk priredbami popularnih komadov v stilu I’m Like a Bird (Nelly Furtado), The Real Slim Shadey (Eminem), Complicated (Avril Lavigne), Can’t Get You Out of My Head (Kylie Minogue), Because I Got High (Afro Man), Teenage Dirtbag (Wheatus), Livin La Vida Loca (Ricky Martin) in še z veliko drugimi. Prav tako je treba omeniti njegovo zanimivo oponašanje trobente z usti. In tako nas je res zabaval in hkrati tudi malce zamoril in uspaval, toda za to so predvsem krivi organizatorji, ki so ga dali nastopati za N.SS in Vero, ki sta sta bolj energični skupini. Toda sama kvaliteta izvedenih pesmi in uigranost samega benda The Pickets, s katerim Gary Howard ponavadi tudi nastopa, je bila res izvrstna. Vse, kar mi je šlo resnično na živce, je bil bas, s katerim so imeli kar precej tehničnih težav in je zaradi tega ves čas donel in brnel. Za tako easy muziko to res ni bilo ravno najbolj užitno. Sem pa prišel do zaključka, da bi moral on nastopati takrat, ko so se odprla vrata in ko je folk začel prihajati na samo prizorišče in se posejal na travo. Tako bi se vsi sproščeno malce nasmejali in se zabavali v idiličnem okolju. To bi bil tudi popolni uvod, recimo, v Vero, ki bi tako izpadla verjetno veliko bolj energično, kot pa je izpadla, ko je na oder prišla za »najoti«, ki so svoje odigrali z vso mladostniško zagnanostjo, ki jo premorejo.


Je pa konec koncev sreča, da naio ssaion niso nastopali pred IIP ,oziroma celo pred Pink, ker za to resnično še niso sposobni, predvsem zato ker je bila Pink popolna, IIP pa so bili zame največje presenečenje tistega dne. NORO! IIP (Double I P) so namreč res najbolj inovativen, uigran, usklajen in hkrati energičen bend, kar sem jih zadnje čase slišal, sploh pa na dan festivala. Res so pokazali »prava jajca« tako z muziko kot tudi dobesedno, saj je pevec na oder prišel v kiltu in je tako 12-15 letnim najstnicam v prvih vrstah, ki so željno pričakovale Pink, razkazoval svoje mednožje. Hvala bogu za gate! Edino, kar me je pri njih na začetku res motilo, je bil tako imenovani pevec OPICA, ki je valil take bučke gor po odru, da je bilo še meni nerodno, ko ga je folk gledal :). Ampak na koncu sem ugotovil, da je tudi to stvar, ki jih spet dela posebne. Do konca je ostal tak kot je in tako »fural« svoj performans, zvest samemu sebi, čeprav se je folku zdel čuden. Bi pa tukaj omenil, da bi se lahko, poleg vseh ostalih stvari, naio ssaion od IIP naučili tudi uporabe samplov. Tak širok spekter zanimivih in kul samplov, ki nekako že tvorijo svoj inštrument, saj je bobnar vse sample upravljal sam, medtem, ko je tolkel po samih bobnih, že dolgo nisem videl in slišal. Še posebej pa tega nisem slišal pri N.SS, ki uporabljajo sample, ki bi jih vsak, ki ima računalnik in enega od programov za izdelavo muzike, znal narediti, takoj po kosilu in za to ne bi porabil več kot 4 minute in pol. Temu se rečejo sampli na »prvo žogo« – samo za to, da so!  Preveč očitno in dolgočasno. In tako lahko mirno rečem, da je bil nastop IIP daleč najboljši tistega dne, če seveda izvzamemo Pink!


Za konec pa bi se pri N.SS dotaknil tudi kostumografije in maske, kar seveda nima nobene veze z njihovo glasbo, toda ker je ta članek cela »seminarska« na temo naio ssaion, se mi zdi smiselno, da omenim še to. Super se mi zdi, da hočejo »furat« en svoj slog in prav tako se mi super zdi njihov znak (3 rdeče zareze na črni podlagi – simpl in lepo), toda to, kar imajo in nosijo na sebi na koncertih, so res površno in kičasto izdelane obleke. Predlagam, da si nabavijo enega stilista, če ga pa že imajo, pa naj ga odpustijo in naj si nabavijo boljšega, ki jim bo te obleke znal narediti tako, kot se zagre – ne pa, da vse skupaj izgleda tako, kot da so doma našli blago in škarje in si zamislili, kako bi bilo fino, da imajo svoj stil, in da jim štrlijo neke bele, črno sivo, rdeče »pizdarije« iz oblek. Mislim, katastrofa. Še posebej zato, ker se ne mešajo samo črno-rdeče barve, kar bi bilo še O.K., ampak neenakomerno tudi bela in siva. Da ne govorim o pevki, ki je razred zase s svojimi čipkami in stvarmi, ki so samo za v »kurben haus«. Na drugi strani pa je pohvalno vsaj to, da poskušajo narediti nekaj tudi na tem področju, toda če stvar ni kvalitetna, tako kot to tudi niso recimo njihovi sampli, naj jo raje ne prakticirajo, ker si bodo tako naredili manj škode. Če eno stvar delaš, jo naredi do konca 100%, ne pa nekaj na pol! Isto leti tudi na masko. Je pa res, da tukaj vidim res lepo možnost, da naio ssaion postanejo prvi bend, ki bo stilsko res prepoznaven in hkrati tudi kvaliteten, seveda če tudi v to vložijo malo več truda in mogoče tudi denarja!


To je to. Kar se je zgodilo za tem, je itak brez veze primerjati s naio ssaion. Na oder je namreč prišla Pink, ki je vsaj za 100% boljša od Vere, IIP in Gary Howarda in vsaj za 200% boljša od N.SS. Moram reči, da poleg Slipknotov in Kornov zadnje čase nisem bil priča boljšemu ali vsaj toliko energičnemu koncertu, kot je bil ta. Prav tako sem bil na koncertu od Britney Spears in Christine Aguilera, kjer sem skoraj zgubil upanje, da še obstaja kvaliteten ameriški POP. No, obstaja in to še kako! In tako je zame Pink zaenkrat edini res kvaliteten ameriški POP! RULA DO KONCA!! Kakšna energija, kakšna »jajca«, kakšen bend, kakšen bobnar!!! Noro! In kar me je, za Američanko, kar malce presenetilo, tudi osladna ni bila kaj prida. Totalno sem sit namreč, da pridem na koncert in tam poslušam, kako me neka Britney Spears ljubi in ne vem kaj še vse!! No, Pink tega ni počela. Bila je sicer navdušena nad samo lokacijo, toda kdo ne bi bil! Mislim, celoten koncert je dajal občutek, kot da mora doma v Ameriki izdajati CD-je, spote in ostala sranja tako kot hoče in zahteva založba, na koncertih pa si potem da duška in dela »kar hoče«, ker jo verjetno na odru ne morejo nadzorovati tako, kot lahko nadzorujejo njene izdelke in ostali »merchandise«. In tako lahko pride do izraza prava Pink! Edino, kar me je razpizdilo je to, da nas je zabavala samo 70 minut in to ne da bi se po odhodu kdaj vrnila nazaj na oder!


In za konec lahko rečem samo še to: Barbara, prvo na ene par lekcij k Veri Böhnisch za ene pol leta, potem pa še k Pink za tri leta in to je to. Bend, in pa seveda tudi tonski tehnik, pa samo na zbijanje egocentrosti, k recimo Elvisom, da se bodo zavedali, da morajo priti na oder in na samem odru delovati kot bend in ne kot posamezniki, ki mislijo da je njihov inštrument najpomembnejši. NI! NI! NI! In tudi če je to violina. Na koncu vedno zmaga, tako kot letos na evropskem prvenstvu v fuzbalu, timska igra, sodelovanje in isto je pri muziki. Zavedajte se, da se vaša pevka na odru muči, ko poje in zato se tudi ne more posvetiti temu, da bi na odru izgledala seksi. No, zgleda tudi, kot da se ne more odločiti ali bi bila sploh seksi (Evanscence) ali pa bi raje oponašala Sandro iz Guano Apes in se razmetvala in ne vem kaj še vse!
 
Tako. Čez celoten članek sem N.SS primerjal s tujimi bendi, predvsem zato, ker se sami ves čas primerjajo z njimi in ker sami rinejo v tujino in hočejo biti vsaj toliko dobri ali še boljši. Itak pa se je treba vedno primerjati z boljšimi in ne s slabšimi in že to da jih primerjam s bendi, ki so nekaj dosegli ali dosegajo v tujini, nekaj pomeni. Pomeni, da N.SS brcajo in da delajo, kar je pohvalno! In ker imam občutek, da me bodo zaradi tega članka napadali še kar nekaj časa, kot je to v navadi zadnje čase, bi samo še tole omenil. Iz kritik se ljudje učimo in nikoli se ne bi mogli učiti nič iz tega, ko nas frendi in feni hvalijo, kako smo dobri, čeprav to nismo. Mene so vedno bolj zanimale stvari, ki sem jih naredil zanič ali narobe – zakaj – zato ker jih bom drugič zaradi omenjenih napak naredil bolje!! Tako da-  fantje in punca, vzemite vse te kritike kot dobronamerne, se zaklenite v klet in garajte, delajte – zato, ker na koncu, čez nekaj let, boste ugotovili, da vedno prevlada uigranost nad mladostniško energijo in zagnanostjo. Ker recimo, če bi bil jest bobnar od N.SS in bi bil na koncertu od  Pink, kjer bi videl tistega črnca, kako tolče in kako obvlada, bi se dobesedno »zasekiral«. Zasekiral bi se verjetno celo tako močno, da bi mogoče še pred koncem koncerta odšel domov, se zaprl v klet in ne bi prišel iz nje ven, dokler se ne bi naučil nekaj novega! In upam, da vam bo dal ta članek še malo vetra v vaša jadra in da ne boste še tako kmalu obupali in da boste kmalu veliko bolje in veliko bolj pogosto predstavljali Slovenijo, tudi kot nu metal državo, v tujini!!


Konec koncev je pa itak vsaka reklama dobra tudi slaba. Samo da se govori! Over and out!!


Bi pa tukaj omenil še en fenomen, ki sem ga opazil v Sloveniji, kar se tiče novinarjev in bom ob tej priložnosti napisal samo: »Kako lahko novinar ali novinarka, ki pravi da je objektivna in je hkrati plačan-a od časopisov 10.000 na članek, takoj po koncertu enega benda skoči v backstage in tam prosi sam bend za podpise in ne vem kaj še vse in gre potem domov in brez občutka krivde ali občutka, da nekaj dela narobe, napiše članek o tej skupini ali o tem koncertu v superlativih?« In samo tako se vidi, da je v Sloveniji novinarska kredibilnost dobesedno (še enkrat bom uporabil to besedo – se vam že v naprej opravičujem) v KURCU! Mogoče zato, ker vsi vse poznajo in ker vsi vsem lezejo v rit!


HVALA BOGU, DA PIŠEM ZA RON, KJER JE UREDNIŠKA POLITIKA TAKA, DA NE CENZURIRA IN LAHKO POVEM VSE KAR MI SEDE!!! RAJE NISEM PLAČAN 10.000 NA ČLANEK IN TAKO LAHKO PIŠEM TO, KAR SE V RESNICI DOGAJA TUKAJ NA SLOVENSKI GLASBENI SCENI, KOT PA DA MORAM PISATI NEKO FIKCIJO!


Cornholio (Mitja Okorn)


foto: Miran Juršič


 


Še dodatna stran:
http://www.lindaperry.com/ – Pink je na koncertu fenomenalno odpela tudi skladbo od skupine 4 Non Blondes – What’s Up, ki jo je zakrivila prav pevka te skupine LINDA PERRY, ki je prav tako sproducirala nekaj pesmi od PINK, med drugimi tudi Let’s Get This Party Started. V istoimenskem spotu pa prav tako nastopi tudi kot natakarica v lokalu.

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.