Gomez – Split The Difference

Gomez - Split The Difference

Gomez – Split The Difference

Po pregledu številnih ocen, kritik in recenzij novega albuma Gomez – Split The Difference, ugotavljam, da so občutki zares zmedeno mešani. Navdušenci tega benda so se verjetno morali sprijazniti z dejstvom, da vsak njihov izdelek predstavlja nekolikšen odmik od prejšnjega. Britanski rokerji Gomez so leta 1998 debitirali z večkrat nagrajenim albumom ‘Bring It On’, nakar so ugotovili, da ni razloga, ki bi jim preprečeval spremembo zvoka. Tako drugi album ‘Liquid Skin’ in še posebej tretji album ‘In Our Gun’ v zastavljeno zasnovo vključita še vrsto ‘temačno–mračnjaških’ elementov. Sedaj pa imam pred sabo novi ‘Split The Difference’, ki pa je na moje pričakovano ‘nepresenečenje’ spet zgodba zase.


Album bi naj simboliziral vrnitev v trenutno mrtvilo rock’n’roll–indie scene. Najprej plane z udarnim ‘Do One’, a že drugi komad me žal spomni na tisti rek, kdor visoko leta … Omembe vredna sta še dva britanska pop–rock singla ‘Silence’ in ‘Catch Me Up’, ki sta si prebila pot na najvišja mesta britanskih lestvic. Ob poslušanju komada ‘Where Ya Going?’ sem nemudoma pograbil ovitek CD–ja in prebrskal seznam ‘extra musicians’ v upanju, da bom našel ime slovitega frontmana Pearl Jama, Eddieja Vedderja. Vendar nič od tega – šlo je le za naključno ‘posnemanje’ njegovega vokala. Seveda je za pričakovati, da ima album, ki skuša prisiliti ljudi k ‘razmišljanju’, središčno balado – ‘Sweet Virginia’ iz nabora 3–minutnih komadov izstopa ne samo zaradi izjemne dolžine (dobrih 6 minut), ampak tudi zaradi klavirsko–godalnega polnila, brez katerega bi se pesem kaj hitro pogreznila v pravo mediokriteto in bi se zagotovo ‘vlekla’ 3 minute. ‘Extra Special Guy’ je pa pesem, ki skuša v svoji popolni resnosti biti smešna. Naj omenim še komada ‘We Don’t Know Where We’re Going’ in ‘Nothing Is Wrong’, ki v to ‘vodeno’ produkcijo dodata malo skritega optimizma in barvitosti. Dokončen udarec nezainteresiranosti pa definitivno zada zadnja pesem s svojo šibkostjo, bolehnostjo, neodločnostjo in medlim vokalom, ki se vleče kot megla – gre za ‘šolski’ primer resnično dolgočasne pesmi.


Po večkratnem poslušanju, v upanju, da mi bo album vendarle prirasel k srcu, me je pustil popolnoma hladnega in nerazločljivega med trinajstimi pesmimi. Produkcija oz. zvok izžareva nemarnost, plehkost, mogoče celo površnost, glede na to, da imajo fantje za seboj že tri albume in so v ‘pro–sceni’ že najmanj šest let. Lahko pa bi si to interpretiral tudi drugače – mogoče pa fantje na vse načine hočejo stran od ‘mainstreama’ v ‘retro sceno’. Saj jaz to vse razumem in je fajn, vendar čemu ‘poslušati’ pokanje oz. prasketanje strun (kot če bi se strune dotikale prečk na kitari), glasno praskanje trzalice, premikanje prstov po strunah, nenehno dupliranje bas linij in predvidljivih kitarskih akordov, medli in ‘karton–škatlasti’ zvok bobnov, iz katerih pa se nemalokrat razvije kakšen skriti bobnarski solo kot vložek med kitico in refrenom. Ker melodično nerazgibanega in nekarizmatičnega vokala prav tako ne morem pohvaliti, se bom na kratko ozrl še na bas in solo kitaro. Bas ima namreč poseben ‘power’ zvok in laik (kot sem jaz) bi ga najraje označil kot zanimivo ‘prdečega’ in popačenega (verjetno so basu dodali za kitaro značilen ‘distortion’ efekt). Solo kitari s svojimi nežnimi solažicami in asketskim wah–zvokom na momente uspeva zapolnitev ‘luknjic’, ki jih za seboj puščajo akustične kitare, za moj okus pretihi bobni in neinovativni bas.


Za konec pa še predalčkanje. Po hitrem brainstormingu sem se odločil pomladanski ‘Split The Difference’ uvrstiti v skupino bendov kot so White Stripes, Flaming Lips, International Noise Conspiracy, Radiohead, Doves, … Ne, ne, Gomez definitivno ne dosegajo harmoničnih višav Radioheadov, sorry. 


Glede na dosedanjo evidentno spreminjajočo in nepredvidljivo preteklost benda je potrebno na Gomez gledati kot na celoto in ne le na zrcalno podobo, ki ga trenutno nedvomno reflektira novi album. V tej točki bi bilo dobro z moje strani zavzeti kritično distanco in se opravičiti vsem dolgoletnim fanom za mojo miopičnost, kajti v prejšnje albume se nisem poglabljal in prave kvalitete benda potemtakem verjetno nisem sposoben dojeti.


Milko Pečanić

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.