Dozer

dozer_001

Zgodba o Dozer se začenja na božič leta 1995, ko se je četverica prvič predstavila v nekem ilegalnem klubu v rodnem Borlänge-u, ki se med drugim ponaša tudi z najvišjo stopnjo kriminala na Švedskem. Ljudje, ki so se pred tem nalivali z doma zvarjeno vodko, so totalno ponoreli, fantje pa so jih še podžgali s parimi priredbami Kyuss in Monster Magnet. Večer se je končal z množičnim pretepom in posredovanjem policije, sloves benda pa se je hitro razširil tudi drugod.


Leta 1998 so izdali prvi 7′, ki so ga pri angleški reviji Kerrang! na njihovo veliko presenečenje označili za “Single of the week”. Še istega leta pa je takoj po nastopu s Hellacopters tragično preminil njihov originalni basist. Navdušen nad njihovim demo posnetkom jih je takoj k sodelovanju povabil legendarni Frank Kozik iz založbe Man’s Ruin. Tako so leta 2000 za borih 500 dolarjev posneli prvenec In The Tail Of A Comet, ki se je takoj uvrstil med nekaj najbolj poslušanih albumov tistega leta. Skladba Supersoul pa se celo pojavi v eni od Playstationovih video igric. Fantje so se kmalu podali na obširno evropsko turnejo, ki je obsegala 14 držav. Iz nje pa imajo nekaj čudnih izkušenj. Na Finskem je njihov pevec dobil udarec v glavo, ko je neki podivjani ‘oboževalec’ skočil na oder, ob neki drugi priložnosti pa so morali nekega poslušalca odpeljati v bolnico, ker je stal preblizu zvočnikov in so mu počili bobniči. Kot je kasneje izjavil, se je splačalo. Njihov drugi album, Madre De Dios, je bil njihova zadnja izdaja za Man’s Ruin, preden je založba zašla v finančne težave. Brez podpore založbe si je skupina z neumornim igranjem po celi Evropi samo še utrdila bazo zvestih privržencev. To jih je tudi spodbudilo, da so prihodnost vzeli v svoje roke. Namesto da bi se mučili z založbami, so s svojimi sredstvi in svojo lastno založbo Molten Universe prevzeli popoln nadzor nad svojim ustvarjanjem.
Intervju je nastal po njihovem koncertu v Ljubljani, na vprašanja pa sta odgovarjala Tommi in Johan.


Najprej mi povejta nekaj o začetkih benda?


T: “Začeli smo kakih sedem let nazaj, vendar takrat Johan še ni bil v bendu. On se nam je priključil leta ‘97. Bend smo ustanovili, ker smo vsi hoteli igrati heavy fuckin’ rock! To je glavno vodilo pri Dozer! Igrati rock.”


Eno direktno vprašanje. So Kyuss vaša glavna influenca?


T: “Milijon različnih vplivov… Ne samo Kyuss! Veliko nam pomenijo, vendar pa je tukaj še ogromno punk rocka, kot naprimer Misfits, Danzig, pa stari Kiss… Kyuss pa so imeli sigurno velik vpliv… Ko sem jih prvič slišal, je bilo vaaau!!! What a fuckin’great sound! To je bilo tudi prvič, da sem zares slišal tako težek sound. Naš kitarist je prevzel njihov sound, kar pa se da tudi slišati…”


So ti všeč tudi Unida?


T: “Ja, Unida so cool! Uredu folk… Z njimi smo igrali lani v Nemčiji… They rock!!! Zadanejo direktno, podobno kot kakšni AC/DC…”


Kako pa je s tako imenovano »stoner rock« sceno na Švedskem?


T: “Milijon bendov igra to zvrst glasbe! Vsak dan se pojavijo kakšni novi. Nekateri so tudi zelo dobri, kot naprimer Demoncleaner, pa Lowrider…”


J: “Vsi niso tako dobri, nekaj pa je zares odličnih.”


Kaj pa naj bi bil po vajino ‘mainstream’ na Švedskem?


T: “Ne vem. Mogoče punk rock.”


J: “Vedno je punk rock!”


T: “Bendi kot Hellacopters postajajo vedno bolj priljubljeni, pa tudi zvrst glasbe, ki jo igramo mi. Tako imenovani ‘stoner rock’ bendi postajajo vedno večji. Povsod se vrtijo Queens Of The Stone Age in Kyuss.”


Ali sta že prej kje igrala?


T: “Zame je to drugi bend. Prej ni bilo nič resnega… Vadili smo v placu in nič se ni zgodilo. To je moj prvi zaresen bend.”


J: “Prej sem bil v enem ali dveh drugih bendih. Bolj skate punk zadeve. Posneli smo nekaj demo posnetkov, to pa je bilo tudi vse. Ni bilo tako resno. Potem je prišel Timmo in…”


T: “Sedaj je tukaj!”


Koliko stvari ste že posneli z Dozer?


T: “Zaenkrat smo posneli dve plošči za Man’s Ruin Records, drugače imamo še cel kup 7′, pa seveda split CD z Unido. Nekaj je še kompilacij in podobnih zadev. Kmalu pa načrtujemo tudi novo ploščo… Torej ne bo trajalo dolgo! Pri prvi je trajalo precej časa, saj je bila posneta skoraj dve leti prej, preden je sploh izšla pri Man’s Ruin… Izšla pa je potem aprila 2000.”


Kako pišete svoje skladbe?


T: “Največkrat skupaj, na vajah. Zame je to najboljši način.”


J: “Ko nekdo pride ven s cool rifom, potem skupaj naredimo komad.”


Se kdaj tudi zakajate, da bi dobili inspiracijo, ali tega ne potrebujete?


T: “Brez tega!”


J: “Igramo čisti rock!”


T: “Popijemo veliko piva! To nam je bolj blizu, drugače pa…”


J: “Se tudi zgodi. Vendar ne zato, da bi padli v kakšen poseben feeling, dobili inspiracijo… Z našo glasbo to nima nobene zveze.”


O čem pa govorijo vaši teksti?


T: “Naši teksti? Kdo ve… Ha, ha… Nič in vse obenem! Ha, ha… It’s just cool vibe!”


J: “Stavki in posamezne besede, povezani skupaj, pa razmišljanja… Karkoli.”


T: “Ne poskušamo pridigati kot nekateri drugi bendi, nobene politike in nič podobnega ni v naši glasbi. Gre predvsem za to, da se zabavamo. Playing rock and feeling good!”


Se mogoče spominjata vašega največjega koncerta?


T: “Največjega koncerta? Definitivno v Nemčiji, skupaj z Unido in Nebulo. Tam smo imeli sigurno največ publike do zdaj. Res neverjetno!”


Pa ljudje vedno poznajo vaše komade?


T: “Včasih. Čudno, v nekaterih državah znajo vse tekste iz split CD-ja z Unido in vsi pojejo z nami… Včasih pa samo stojijo tam in ploskajo med komadi.”


Ali prodate dovolj plošč, da bi lahko od tega živeli, ali imate službe?


T: “Ne, ne… Imamo veliko služb! Denarja je toliko, kot kakšna žepnina, bolj za sproti… Ali pa kroži. Plačati moramo za T-shirte, studio in take stvari. Ampak upam, da nam bo nekega dne uspelo tudi to. Zaenkrat imamo za pot in pivo. Saj je cool, ampak ko prideš domov, je treba plačati najemnino. Za to pa je treba zaslužiti še kaj zraven, drugače ne bi šlo.”


Kakšen se vama je zdel koncert?


T: “Koncert je bil zelo uredu. Ljudje so precej ‘muvali’… Pričakovali smo, da bodo samo stali tam in pili pivo. Ni se mi zdelo, da poslušajo tako zvrst glasbe. Pa tudi veliko ljudi je prišlo… Mislim, da smo jim bili všeč.”


Kaj ste pa pričakovali? Ste imeli kakšne informacije o dogajanju tukaj?


T: “V bistvu ničesar. Nobenih informacij. Ko smo slišali, da bomo igrali v Sloveniji, smo samo rekli: OK. Prav cool je bilo priti sem.”


Imata še kakšno sporočilo za konec?


T: “Upam, da se čim prej vrnemo in da nas bodo ljudje spet tako dobro sprejeli!”




Zasedba:
Frederik Nordin – vokal in kitara
Tommi Holappa – kitara
Johan Rockner – bas
Daniel Lidén – bobni

Diskografija:
Singli, kompilacije:

‘Typhoon’ in ‘Mammoth Mountain’, na kompilaciji Nerve (Rockvarka, 1997)
Universe 75 (demo, 1998)
‘Supersoul’, na kompilaciji Welcome To MeteorCity (MeteorCity, 1998)
‘Tanglefoot/Centerline’ 7′ split LP z Deamon Cleaner (Molten Universe, 1998)
‘Mammoth Mountain’, na kompilaciji A Fist Full Of Freebird (Freebird, 1998)
Unida/Dozer 12′ LP/split CD (MeteorCity, 1999)
Albumi:
In The Tail Of A Comet (Man’s Ruin, 2000)
Madre De Dios (Man’s Ruin, 2001)
Call It Conspiracy (Molten Universe, 2003)


Tekst in foto: B.B.

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.