Kar je bilo, se nam lepše zdi

kreslin_001

Pogovor z Vladom Kreslinom


 


Začetku začetek…


Začetku začetek skoraj enak, tisoč barv pa da le en cvet, prve stopinje, prvi korak, prvi dan obračajo svet.


Verjetno med nami ni nikogar, ki ne bil vsaj enkrat na Kreslinovem koncertu in ne bi znal odpeti refrena vsaj ene od njegovih pesmi. Vlado Kreslin, pevec, ki ji poletel in ujel svoje sanje. Ki je zaznamoval slovensko glasbeno sceno in slehernega od nas – s svojimi pesmimi, sporočili, energijo, šarmom in karizmo.


Za ljudi


Naredil sem ta svet lepote, ustvaril sem ga za ljudi, zato, da mi daruje žrtve, zato, da me časti.


Besedila postajajo šibka točka sodobne glasbe. Pri vas ni tako, saj ste eden redkih glasbenikov, ki se lahko pohvali z res kvalitetnimi besedili in celo lastno pesniško zbirko, ki je nastala na osnovi le –teh. Kje črpate navdih za pesmi?


Če bi le vedel. Če bi ti znal odgovoriti na to vprašanje, ne bi imel problemov z naslednjimi pesmimi. A jih imam … Zdaj sem že nekajkrat poskušal sestaviti besedilo za kakšno novo pesem. Pa nisem imel nobenih idej, že nekaj mesecev nimam tistega pravega navdiha … Res ne vem, kje to črpam.


Čemu dajete večjo prednost – melodiji ali besedilu?


Slaba melodija z dobrim besedilom pride lažje skozi kakor dobra melodija z neumnim  besedilom.


Pa vendar, na številnih turnejah po Kanadi, Španiji, Belgiji, Avstraliji, Angliji in drugod niso razumeli sporočila vaših pesmi. Kakšen je odziv? S čim prepričate tujo publiko?


Sporočila so razumeli, stihov niso razumeli. Ponavadi razložim o čem gre. Nekaj pesmi imam celo prevedenih, tako da sem jim med koncertom kakšno prebral. Zgodbo sem vedno povedal. Niso pa dojeli čara, stiha. Tam pač drugače podajam stvari. A odziv ni bil nikoli isti, nikoli tak, kot je pred domačo publiko.  


Po tematiki so besedila zelo raznolika. Ljubezen, minljivost, prepad med generacijami, domotožje, Prekmurje … Ali je vse to Vlado? So vsa besedila avtobiografska?


Moji hčeri, ki je imela danes 8. rojstni dan, zadnje čase pogosto razlagam, da je človek sestavljen iz 6, 7 ali 8 ljudi, da ni samo eden. Ker je včasih razočarana. Pa pride in reče, da jo je razočarala najboljše prijateljica. In ji povem, da je ona še vedno ta, samo da je sestavljena iz različnih ljudi. Vsi smo sestavljeni iz stotih ljudi, nihče ni samo vijoličast…


Pesem Preko Mure, preko Drave ste napisali, ko ste bili že poročeni. Na koga ste mislili, ko ste napisali, da bi bila lahko idealen par?


Ena pesem je tudi Če bi te imel. Lahko jo vzameš kot ljubezensko zgodbo, lahko pa si jo razlagaš  tudi v prenesenem pomenu. Kaj vse bi lahko naredil v življenju, pa nisem … Lahko bi bila idealen par … ni nujno, da z žensko. Kaj sem zamudil, kaj bi bilo lahko boljše in te to potem celo življenje muči. Ne, tu ni nujno mišljena ljubezen.


Nocoj igramo za vas


Nocoj igramo vino, ljubezen in greh, spomine, gostije in žur, nocoj igramo toplino in smeh, veselje, začetke in dur!


Igrali ste skoraj povsod. Na velikih in malih odrih, s slavnimi imeni kot s o Pavarotti, Bono, REM, Dylan. V Cankarjevem domu, na vaški veselici, v družinskem krogu. Kakšen je vaš idealen koncert?


Idealnega koncerta ni.To je težko reči … tega ni. Dobro ozvočenje, ‘super light’, veliko publike….lahko je tudi vse to, pa band ni razpoložen in ne igra dobro. To je zelo relativno.


To je tako kot listje na drevesu ali kot sem že prej omenil, da je vsak človek sestavljen iz stotih ljudi. Na vsakem koncertu je nekaj šarmantnega, nekaj kar te začara. Mogoče nekaj ljudi, ki jih spoznaš pred ali po koncertu … ki so tako lepi, tako dragoceni.  To koncert naredi blazno dober.


Koncerti so verjetno eden najnapornejših in najbolj stresnih zadev v glasbenikovem življenju. Tudi sami ste priznali, da je vsak koncert za vas podobno kot živčni zlom. Kako se pripravljate na koncerte? Kako premagate tremo, če je ta po toliko nastopih sploh še prisotna, in dosežete stoodstotno koncentracijo na odru?


S tistimi živčnimi zlomi sem mislil na koncerte v Cankarjevem domu. Tam je bolj stresno, vse je na tebi, vse moraš narediti sam.


Z ostalimi koncerti ni tako. Treme je še vedno malo, ni pa stresa. Saj vidiš, takole pridemo 2 uri pred koncertom, pijemo s publiko, se pogovarjamo z ljudmi, gremo po nastopu za ‘šank’.


Nekateri se za boljšo koncentracijo poslužujejo opojnih substanc. Pomenljiv je napis na zadnjem albumu – med lepoto in skušnjavo, med vrtnico in…


…travo. Veš, mi smo to kadili v sedemdesetih letih. Hotel sem povedati, da je bilo skozi vse moje življenje dovolj tega … skušnjave in lepote. To je zmeraj tako.


Ampak to je lahko nevarno. Lahko padeš dol, veliko jih pade. Sploh oni, ki so mlajši in zelo uspejo. Punce padajo za njimi, slava … to se ti zmeša v glavi.


S tem sem mislil, da sta trava in vrtnica vedno sopotnika. Sploh v popularni muziki…


Spominčice


Na obali, v mojem srcu zdaj ostal je, zdaj ostal je le spomin.


V Modni Jani (april 2003) je bilo v recenziji vaše knjige Vriskanje in jok napisano, da so vaša besedila »polna hrepenenja po preteklosti in po času, ki je minil«. Mislite, da je bilo nekdaj življenje prijetnejše in enostavnejše kot je danes?


Striktno ne maram tega. Vse moje delovanje v glasbi usmerja v to, da tega ne bi zatrjeval. Kar izrecno trdim v tisti pesmi s Klemenom Klemenom (Čas rojen za dva, op P.S.) – vse kar je b’lo se nam lepše zdi, cool pa je takrat, ko cool si ti. Absolutno se nočem usmerjati v preteklost in govoriti, da je bilo včasih fino, zdaj pa je drek.


Če pa objektivno povem, je definitivno, da je bilo v 8o-tih boljše vzdušje med ljudmi kot zdaj … To pa lahko povem. Pa ne samo jaz … Zdaj se mi zdi, da je katastrofa.


S tem hrepenenjem pa je tako, na primer, vsak ima najraje glasbo, ki jo je poslušal, ko je bil mlad. Saj to je logično – kar je že bilo, se nam lepše zdi. To je obrambni mehanizem možganov.


Iz preteklosti vedno ostanejo samo najlepši spomini. Hvala bogu…


Če bi zdaj odprli svojo življenjsko skrinjo, kaj bi vzeli najprej iz nje in kaj bi se vam utrnilo ob pogledu na to?


Zdaj sva spet pri tistem, da je človek sestavljen iz sedmih ljudi. Deset, petnajst bi jih pobral, ne bi mogel samo enega. To bi bilo krivično do marsičesa in marsikoga. Nisem tak tip, ki bi rekel, da je nekaj najlepše, najboljše. Kot bi te nekdo kot očeta petih otrok vprašal, katerega od svojih otrok imaš najraje. 


 Tudi čez 1000 let


In že jutri spet bo to, kar že včeraj je bilo. In že jutri spet bo to, kar nam včeraj je bilo.


V svojih pesmih pogosto pojete o minljivosti. Kaj pa minljivost vaše glasbe?


Ne vem, jaz jo samo naredim … kaj naj bi rekel na to.


Glasba je sicer res vodnjak, ki ga ni moč izčrpati, pa vendar – se kdaj bojite, da boste zapadli v glasbeno krizo? Ste bili kdaj na tem, da potegnete črto pod svojo kariero?


Vsak ustvarjalec, vsak pisec zapade v take krize. Tak strah spremlja vsakega pesnika, pisatelja, skladatelja –  da pade v trenutno praznino, da ni idej . To je normalno.


Kaj pa otroci? Ali funkcionira dvojno življenje – ponoči rocker, podnevi oče?


Marsikaj gre v življenju, boš videla.


Lahko bi zletela


Lahko bi zletela in ujela svoje sanje. Lahko bi se dvignila na njih vse do neba.


Vaše sanje so se uresničile z Dnevom neskončnih sanj, ki vam je prinesel zmago na Slovenski popevki (1980). Kakšen je danes vaš odnos do natečajev?


Ne hodim na take natečaje! Takrat me je nekdo prijavil, sam sploh nisem vedel.


Nikoli nisem bil v nobeni žiriji in tudi ne maram biti. Tako si lahko misliš, kakšen odnos imam do tega.


Kaj mora imeti mlada skupina ali posameznik, da uspe. Da ujame svoje sanje in poleti na glasbeno sceno?


Kaj danes  šteje, ne vem, vem pa, kaj je štelo pred 30 leti. Takrat sta bila to talent in delo, danes pa je vse prej kot to!


Ne zapuščaj me


Ostajaš brez besed in vračaš se, nikoli ne poveš, kje najdem naj te


Za konec … S čim nas boste presenetili v prihodnje. Lahko pričakujemo novo ploščo, kakšno novo navezo z znanimi glasbeniki, po nogometni še olimpijsko himno?


Res ne vem. Prav nič posebnega še nimam v načrtu.


Nekje sem prebrala, da ne marate intervjujev. Zato se vam še toliko bolj zahvaljujem za ta pogovor in čas, ki ste si ga vzeli za nas. Čimveč glasbenih in drugih uspehov še naprej!


Pogovora z Vladom je res konec, tega pa ne bi mogli trditi za njegovo glasbo. Ta bo ostala in nam vedno znova in znova razjasnila marsikateri dan, nas prisilila k razmišljanju in nas pogrela.


Ker je taka kot on. Ker ima v sebi čarovnijo…


Pina Sadar


foto: Bojan Okorn

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.