Jazz Cerkno 2004

jazz_02

Mednarodni festival Jazz Cerkno ’04 je letos potekal že devetič in zopet utemeljil saksofon v logotipu Bara Gabrijel.


V času od 20. do 22. maja se je v Cerknem na treh različnih lokacijah zvrstilo vsega skupaj 12 koncertov slovenskih in mednarodnih zasedb, vse dogajanje pa je bilo popestreno s tolkalsko delavnico Blaža Celarca, razstavo lesenih skulptur Dušana Gerlice ter razstavo fotografij Iztoka Zupana v C.M.A.K.u.


Organizator je tako kot že 5 let doslej poskrbel, da osrednje dogajanje poteka v velikem šotoru, kjer so letos na deževno soboto zelo prav prišle pečke, ki so poleg muzike ogrevale številno občinstvo. Ostale koncerte pa je postavil ali v cerkljansko glasbeno šolo ali v Cerkljanski mladinski alternativni center. Ljudje so se na tako organizacijo že navadili in množično obiskali prav vse koncerte in dejavnosti.


O programu v četrtek zvečer ne morem soditi, ker tam nisem bila, po govoricah sodeč pa je Gabrijel Fest s skupinama Funtango in Dej Šen litro Brass bandom pripravil zelo dober uvod v jazz dogajanje, ki je sledilo v naslednjih dneh. V petek se je program začel s koncertom domače skupine BAST, katero pa bi z lahko postavil igrat tudi na kak rock festival. Koncert Bobby Previte (bližnjega sodelavca Johna Zorna) & Bump iz ZDA je bil kvalitetna predstavitev dobre jazz glasbe, ki se jo dela čez lužo. Čeprav jim gre očitati, da so bili precej zaspani, kljub temu, da so se občasno usmerili nekoliko bolj funkovsko. Publiko so s polnim in kvalitetnim avargardnim pristopom zopet zbudili Carlo Actis Band iz Italije, ki pa so v svojo etno-funky-rock glasbo vkomponirali za običajnega poslušalca kar zajetno količino free jazza.


Koncerti so se, kot že rečeno, nadaljevali ponoči v za tako priložnost skorajda premajhnem mladinskem centru. Slovenski pihalec Andrej Čopar je s solističnim nastopom s svojimi glasbili in ‘loop station’ dokazal, da je kdaj tudi tak one man band prav poslušljiva zadeva. Eugene Chadburne žal ni dosegel mojih ušes, saj je bil premajhen prostor popolnoma nabit, saj je Chadburne že nekaj dni prej navdušil na Metelkovi in ga je veliko ljudi želelo slišati.


Lepo sobotno opoldne se je kot po vsej Sloveniji tudi v Cerknem vreme skisalo in začelo je deževati. Mogoče je to vplivalo na za odtenek slabšo obiskanost sobotnih koncertov. Harry Tavitian, romunski pianist, je popoldne ob petih navdušil v cerkljanski osnovni šoli. Mrzli sobotni večer pa so s pozitivno energijo nabili makedonski Sethstat s svojo elektro fusion jazz funk glasbo. Poslušljivo. Free music ensamble, ki je sledil, je tercet treh najbolj ustvarjalnih mož free jazz in impro jazz scene, ki pa mene, ki nisem oboževalka free jazza žal niso navdušili v taki meri, kot ostale v publiki, kateri so med drugim predstavili tudi komad ‘Laško’. Občinstvo je bilo nad tem še dodatno spodbujeno k poslušanju po mnenju mnogih najboljšega banda za žur na festivalu – Collectif Slang iz Francije. Pa žal ni bilo tako. Tudi ta koncert je bil precej free jazzovsko naravnan, ko pa je dajal upanje, da temu ne bo več tako, je glasba postala zmes elektronike in hip hopa, kar pa spet nekoliko odvrne poslušalce tistega ta pr(a)vega jazza in privlači poslušalce sodobnih ritmov. So pa zato domači Kar Češ Brass Bend ponovno dvignili publiko v C.M.A.K.u, od kjer so poslušalci odhajali zadovoljni, če niso ostali še na dodatnem koncertu domačega hip hop DJa DE-Zja.


Po pogovorih s poznavalci sem spoznala, da je to karakteristika vseh današnjih jazz festivalov. Razložila sem si tako, da ti festival niso jazz festivali, temveč nu jazz festivali, kjer tradicionalnega jazza preprosto skorajda ni, sploh pa je čutiti tudi pomanjkanje vokalnega. Nu jazz pa bi bilo lahko poimenovanje glasbe, kjer se zmeša vse mogoče in zaigra na jazz festivalu. Mogoče tako bendi dobivajo večjo kupno moč, vsekakor pa kdaj pomisliš, da je vse skupaj en velik nateg in da je jazz postal beseda, s katero lahko opišemo skoraj vsakršno glasbo, ki ni komercialna ali strogo narejena za določeno ciljno publiko.


To, da je mogoče, da res nimam pojma o glasbi in stari Prešernovi verzi, da naj čevlje sodi le kopitar, mi preprečuje, da bi napisala še kaj. Drugo leto pojdite tja tudi vi in sami presodite. Vsekakor poslušljivo in za doživet, če ne zaradi drugega zaradi prijaznih lokalcev, ki so še vsako leto veliko doprinesli k uspehu tega festivala.


LARS

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.