Fantomsko vzdušje v samem peklu…

fantomas_004

Kraj: Ljubljana, Media Park (VPK), 6.5.2004
Vstopnina: 3900 / 4500 SIT
Obisk: skoraj (nabito) polno.


Predskupina Guapo iz Velike Britanije. Sprva so bili sicer na plakatih napovedani Melt Banana iz Japonske in po poslušanju nekaj njihovega materiala, mi je kar žal da niso mogli priti (zakaj ne, od organizatoja (še) ni bilo obvestila). Guapo so sestavljali bobnar, basist in dva klaviaturista. V glavi mi je zvenel inštrumentalno-elektronsko-psihadelični-jazzy-spooky-noise. Na trenutke so delovali odlično, vendar bi jim jst osebno priporočil še vokal, nakar bi izpadlo veliko boljše.


Med premorom sem moral iti na zrak (pa to ni bilo samo enkrat), kajti v sami dvorani je bilo neznosno zakajeno in res težko za dihati (nekadilci že vedo). Vendar pa je pri tem nastal neljub dogodek, saj redarji niso smeli spustiti ven nikogar, kajti v tem primeru se ni mogel vrniti v dvorano (to so kasneje med koncertom preklicali). Na zrak smo tako lahko šli samo akreditirani z zapestnicami. Na strani obiskovalcev pa je bilo dosti negodovanja okoli tega.


Končno (!), okoli 23. ure se je pa začelo zares. SHOW TIME! bi dejali v (tem) cirkusu. Takoj brezkompremisno na polno. Takoj mi je bilo jasno, zakaj nas je ŠKUC-BUBA že v email-ih opozarjal naj imamo pri sebi ušesne čepke (in še kako bi prišli prav). Pogled naokoli je takoj dal vedeti da imajo mnogi probleme z preglasnimi ‘udarci’ iz zvočnikov (vsaka čast pa redarjem ki stojijo cel koncert pred samimi zvočniki). Glede same glasbe: težko vam bom lahko tole razložil, ampak če rečem »odfuk muska«, vam bo verjetno takoj jasno kaj hočem s tem povedati (mimogrede vam priporočam njihov izdelek, album »The Director’s Cut, 2001«. 🙂


Mike Patton (vam najbolj znan iz benda Faith No More) za svojimi par mikrofoni, kričečim glasom in nekakšno mešalno mizo iz katere proizvaja vse mogoče ‘hudičeve’ zvoke. Dave Lombardo (Slayer, Grip Inc.) na bobnih, (zame) legenda kar se tiče bobnov in metal glasbe (večkrat izbran tudi za bobnarja leta svetovno znanih revij) in obenem gonilna sila benda. Še vedno sem impresioniran, kaj je lahko človek zmožen zbobnati; ‘norc’ po domač povedan. Buzz Osborne (Melvins), kitarist in legenda grunge scene ter Trevor Dunn, basist (Patton-ov sodelavec pri njegovem prvem projektu Mr. Bungle) sta delovala več kot odlično (morda se je malce premalo slišalo samega basa). In tako je Mike deloval kot dirigent na koncertu 3 mojstrov svojih inštrumentov. Lahko vam je jasno kako so se ujeli samo na en zamah roke. Sam koncert je trajal eno uro, za bis smo bili nagrajeni pa samo z enim komadom (ki je v bistvu še najbolj zažgal). Pred tem je po mojem okusu še najbolj izstopala »The Omen: Ave Satani« in majčkena pridelava Queen komada »We Will Rock You«. Skratka: glasba ki vsekakor ni za vsaka ušesa in mislim, da je bila določena publika kar malce presenečena nad tem, kar ji je bilo servirano.


Omenil bi še meni neljub dogodek: zadnje 15 minut (oz. 45 minut od začetka nastopa) s(m)o imel fotografi (na žalost se na RON ni našel noben ‘profesionalen’ fotograf, tako da sem moral sam poleg pisanja prevzeti tudi to meni amatersko vlogo) na voljo, da poslikamo bend. Malce nenavadno, kajti v praksi je do sedaj veljalo, da je na voljo prvih 15 minut oz. prve tri komade. Torej: ko je bilo ravno konec koncerta, se je nekemu mlademu obiskovalcu (rekel bi okol 16 let) posrečilo iz prvih vrst pognati se na oder in uprizoriti gag po imenu »I’m not worthy, I’m not worthy!« v poklon Patton-u oz. bendu. Kaj kmalu so bili zravn njega redarji in ga prijeli. A glej ga zlomka! Namesto da bi ga lepo pospremili iz odra, ga je eden od redarjev dobesedno porinil z odra (kar sem izvedel naknadno pod odrom), tako da je mladenič priletel direktno na mene in sva tako treščila v zaščitno ograjo pod odrom. Zmeglilo sem mi je pred očmi, tako da sem se moral vsesti, da nisem padel po tleh. Tako še danes (nedelja) čutim bolečine na desni strani telesa. V poduk redarstvu!


Finale: moj vtis je pozitiven, saj sem mnenja da takšne elite na inštrumentih ne vidiš zlepa, koncert sam pa tudi vrhunec alter scene letos v Sloveniji (mimogrede: to je bil prvi koncert skupine na aktualni evropski turneji). Se vidimo 16. junija…


THAT’S THE PLACE WITH THE BIG STEAR! (Mike Patton, t-shirt)


tekst in foto: koncertofil, ZUBi

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.