N’Tokova nova podoba

N'Tokova nova podoba

N’Tokova nova podoba

“Vsi, ki so kaj zares dosegli v življenju so bili čudaki”, je zapisal N’Toko v spremni besedi svojega solo prvenca Cesarjeva nova podoba. Običajen fant, ki poleti hodi bos skozi prestolnico.Preprost fant, z ostrim besednjakom. Ob petkih ste ga lahko poslušali pred ljubljanskimi klubi, ko je v krogu rojakov Pižame, Samo Borisa, Valterapa, Doše…izvajal prosti slog. To so bili nekakšni neformalni freestayle battlei. In morda so mu ravno ti, mini battlei, prinesli zmago (prvo mesto, si je delil s Trkajem) na 2.freestayle contestu, v klubu K4 ter pogodbo z založbo Nika, sedaj podružnica Rapnika.


Če ne bi zmagal na 2.Freestayle contestu, bi sploh izdal CD?


Verjetno, da ne. Sam definitivno ne bi zbral tolikšnega keša, saj mi to ni bila taka prioriteta. Prioriteta so mi še vedno Moveknowledgement. To mi je pač v letelo kot ena možnost.


Zakaj rapaš v slovenščini. Je bil prisoten pritisk založbe?


Itak sem hotel poskusiti v slovenščini. Tudi z Moveknowledgement smo delali komade v slovenščini, samo se nekako niso ohranili na našem repertoarju, prevladala je angleščina. Ko delaš hip-hop plato, moraš nekaj povedati. Tako mi je bil celoten proces izziv, če sem sploh sposoben narediti kaj takega.


Kako si se odločil za goste?


Z Samo Borisom se že nekaj časa poznava. Nikoli nisem sledil kaj on pravzaprav počne, dokler nisem na Rš-u (op.p. Klubski Maraton) slišal njegov koncert in me je čist dol vrgel, saj je tekstualno naredil presežek v tem slovenskem prostoru, v katerem je kao veliko wanna be družbeno-kritičnih Mc-jev. On pa dejansko pove, zakaj misli tako in stvari utemeljuje. S Katjo pa se poznava že iz srednje šole. Po dolgem času sva se srečala na tekmovanju Slam poetry. Skupaj sva bila v finalu.


Produkcije je delal Set?


Njegov CD sem dobil v roke… Imel je fantastične beate in nek specifičen stil. Ni nek klišejski producent.


Ovitek pa si naredil sam, z Ishtom?


Ovitek mora čim bolj izžarevat zvok in feeling same plate. Gre ravno za to. Mešanica kaosa, informacij, betona in vsega tega. Ta človek je pometač, sicer se mu ne vidi metle. Pač vseh teh vsakdanjih opravil in stvari. Po drugi strani pa je nekaj svetega, nekaj mističnega. Tudi zvočno naj bi bila plata kontrast med temi lepimi organskimi zvoki in neprijetnimi kovinskimi. Iskal sem ta kontrast med materialnim in duhovnim, kar je v nas


V raparskih krogih se pojavljajo kritike, da se v Cesarjevi novi podobi, le bežno dotikaš situacije v slovenski družbi?


Ua, težko bi odgovoril na to. Mah, niti mi ni point, ukvarjat se s slovensko družbo. Bolj se ukvarjam sam s sabo in s psihologijo, ki pa je precej splošna stvar: kako mi gledamo na stvari, kako jih doživljamo, kaj delamo kar nas onesrečuje. Sploh mi ni point kritizirat družbo. Niti ne verjamem v pojem družbe. Družba je beseda, ki so si jo izmislili posamezniki, zato da prelagajo svojo odgovornost na nek abstrakten pojem. Veliko ljudi kritizira družbo a s tem ne pove popolnoma nič. Saj vsi vemo, da so politiki pokvarjeni. To je bilo že milijon-krat rečeno. Vprašanje pa je, zakaj je tako, zakaj smo jih postavili tja, zakaj jih toleriramo in zakaj potrebujemo, da je sistem takšen kakršen je? Ker če mi vsi skupaj ne bi privolili v to družbo, ne bi obstajala. Zakaj jo potem sploh kritiziramo?


Cesarjeva nova podoba nas sooči z določenimi dejstvi. Zakaj tem dejstvom ne ponudiš alternativne rešitve, temveč le brez ciljno naštevaš nove in nove probleme?


A obstaja rešitev? A sploh rabimo rešitev? Kdo pa pravi, v končni fazi, da je slabo, tako kot je. Glede na to, da smo se sami odločili, da je tako, je očitno to dobro za nas, drugače bi bilo drugače. Jaz ne bom spreminjal sveta. Ljudje bodo vedno sprejemali neke odločitve, kakršne pač bodo. Če se množično odločimo, da bomo ovce nam to pač ustreza. Kdo pa pravi, da je to slabo?


Poskusiva drugače: v tem trenutku izvajava intervju, ki bo objavljen. Ljudje ga bodo prebrali, ti pa boš (ne)hote vplival na njihovo mnenje. Tako boš tudi sam del “sistema”?


Jaz sem bil del sistema že dan, ko sem se rodil in bom vedno del sistema. Z ničimer nisem rekel, da sem neka izjema, a na 90% stvari, o katerih se midva sedaj pogovarjava, 90% ljudi sploh pomislilo ne bo. Moraš gledat, da ti, kot nekdo, ki dela intervju, si ipak novinarsko dolžna biti pikolovska. Ja tako je. To se prodaja. Ljudje dajejo svoj denar, da kupujejo moj album, uau kaj sem se prodal! Prodal sem se milijon-krat. Imam Nike trenerko, kurc bila je poceni takrat, ko sem jo kupil. Ne vem, kaj naj rečem. Ne moreš živeti mimo tega, kar obstaja.


Ne moremo živeti mimo tega kar obstaja, ker…


..ker vzamemo to kar nam dajo. Ne moreš vsega pustiti in iti živet v jamo. Živet in se skriti pred svetom.


Zakaj ljudi tako ostro ločuješ na žive in mrtve?


Na tiste, ki zavestno živijo svoje življenje in na tiste, ki ne razmišljajo o svojih potezah. Dosti grobo sem opredelil, to priznam, morda z ekstremi. Mogoče tudi delam krivico, priznam. Ampak vseeno je to osebna izpoved


Kako komentiraš dejstvo, da so današnje generacije tako rekoč rojene v medijski svet, ki jim diktira (ne)kakovost življenja?


Eni se bodo spackali ven iz tega, drugi pa se ne bodo. Če se bodo cool, če se pa ne bodo, se bodo pa v naslednjem lifeu. Različnim ljudem so namenjene različne stvari. Prepričan sem, za veliko ljudi, tudi veliko je mojih bližnjih, ko jih imam zelo rad in jih zelo spoštujem ampak ne bodo nikoli dojeli, da je smisel njihovega življenja še kaj drugega, kot le služenje denarja in dokazovanje pred sodelavci. So super ljudje. Ampak nič kar jim jaz rečem, jih ne bo spackalo ven iz tega mišljenja, dokler ne bodo do tega prišli sami. Tudi jaz sem dobil veliko dobrih nasvetov v življenju pa jih nisem upošteval, dokler nisem naredil istih napak, kot jih je tisti, ki je dal meni nasvet. Ko izdaš album, moraš biti sprijaznjen s tem, da ti ne moreš ničesar spremeniti, da svet je tak kakršen je in je že z nekim razlogom tak. Saj vse to medijsko bombandiranje – v končni fazi sem mu tudi jaz izpostavljen, vsi smo. To lahko doživljaš kot neko oviro ali pa sprejmeš kot neko orodje, s čimer lahko samega sebe izboljšaš. Da prepoznaš, da je to le fasada. Ko prepoznaš banalnost se lahko dvigneš malo nad to. Če se pa nimaš nad čim dvignit, potem pa življenje ne bi imelo kaj dosti smisla.


Koliko daš na mnenje drugih?


Me blazno zabava. To je super. Nič mi ni boljšega, ko smo npr. z Moveknowledgement izdali plato, bereš članke in recenzije, ki so bile dokaj pozitivne. Nekaj pa je bilo takih neumnost, da ni večje zabave, kot da se dobiš z bandom, prebereš te stvari in se smejiš. To je super, obožujem te stvari.


Katja Štok

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.