Gala Hala pred Boo! in po Nookie-ju

boo_003

Gala Hala na Metelkovi ni zabavišče le ob vikendih, pač pa tudi dni pred in po njem. Tokrat smo jo obiskali v petek in ponedeljek.


Lep januarski dan se je v petek zvečer za približno 350 ljudi zaključil z ekipo Drumwise, ki je v goste pripeljala DJ Nookieja z MC Five Alive-om. Glede na ime, ki ga ima Nookie v tujini, je bilo pričakovati velik obisk, zato je organizator uvedel elektronsko listo, na katero se je bilo treba vnaprej prijaviti. Nesrečneži, ki tega niso vedeli, so bili precej presenečeni pred halo primorani čakati na trenutek, ko se je kdo od prisotnih odločil zapustiti prizorišče in jim prepustil svoje mesto.


Znotraj je čakala Hala, napolnjena do zadnjega kotička, a vseeno z občutkom, tako da je za predajanje glasbi ostalo dovolj prostora. Kljub temu, da izza gramofonov do nas ni prijadral noben muzikalni presežek, so bili mehkejši zvoki prijetna osvežitev po pretežno bolj trdo naravnanih partyjih. Okoli tretje ure se je precejšnje število obiskovalcev počasi odpravilo domov, za mnogo koga pa je vrhunec šele prišel, saj je vajeti v roke takrat vzel DJ Lunic. S svojo predstavo je le še potrdil, da je začasen umik Drumwisovcev s slovenske d’n’b scene res škoda.


V ponedeljek so Galo zasedli Južnoafričani Boo! Navajeni kasnejših začetkov smo na žalost zamudili kako četrtino koncerta. Ko smo končno prišli, pa se je pogled najprej ustavil na odru, ki je gostil daleč najbolj zabavno in zanimivo vizualno podobo – v oprijeto črno napravljen pevec-basist z obrazom in postavo Svena Hannawalda, ob njem pa klaviaturist-trobentač-pozavnist-tolkalec, ki bi ga zlahka zamenjal s članom Kelly Family, ter za bobni prav tako pisan bobnar. Tudi podoba pred odrom je bila nenavadna, saj sta iz Zagreba prišla dva polna kombija fenov, in ti v nasprotju s Slovenci ne skrivajo navdušenja nad glasbo ter se z lahkoto in sproščeno predajajo ritmom.


Muziko, ki jo igrajo Boo!, je težko definirati ali opisati. Nenavadna besedila (‘We live in mud…’), ogromno različnih efektov, tako instrumentalnih kot vokalnih (pevec Chris Chameleon poje v razponu neverjetnih štirih oktav…), vsake toliko še kakšna koreografija – to so Boo! Posebni po marsičem (priporočam ogled njihove spletne strani www.boolive.com, če ne seveda kar koncerta), med drugim tudi po tem, da so najbrž edini band, ki se buuu-janja med komadi veseli.


Tina H. Zakonjšek


foto: ZUBi in Ivan Zupič

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.