Hala Tivoli v bananah

deep_purple_001

Nastopajoči: September, Deep Purple
Kraj: Ljubljana (velika dvorana Hala Tivoli), 05.12.2003
Vstopnina: 5990 / 7000 SIT
Obisk: razprodano.


Že takojšen prihod pred samo dvorano je dal vedeti, da bo danes velik (Hard) Rock večer. Napis na blagajni za vstopnice: ‘RAZPRODANO’, pa mi je dejal, da bo danes zaživel tudi ‘črni trg’ in iz preverjenih ust sem slišal, da so bili nekateri pripravljeni dati (in tudi dali) tudi po 9000 do 10.000 SIT za vstopnico.


Na žalost zaradi vse te gužve pred dvorano in na samem vhodu, sem zamudil skorajda cel nastop naše stare hipijade časov bend SEPTEMBER, na čelu z Janez Bončino-Benč(em). Tako sem lahko poslušal samo zadnje dva komada in odziv je bil v že nabito polni dvorani (OK, ob odru levo in desno je bilo resda še nekaj prostora na tribunah) kar odmeven. Svoj nastop so zaključili točno ob 20:30 in tako smo čakali natanko do 21:00 ure, ko so v velikem slogu in ob enkratnem pogledu na polno dvorano (res ni velikorat videti da jo kakšna skupina napolni) prikorakali stari mački DEEP PURPLE, ki so že takoj na začetku poskrbeli da je bila množica na nogah z komadom HIGHWAY STAR, nadaljevali z STRANGE KIND OF WOMAN, nato presedlali na komade iz zadnje plošče BANANAS (Silver Tongue, House of Pain, Bananas, …), ter zopet udarili z hitom KNOCKING AT YOUR BACK DOOR, nakar so sledili nekateri solo vložki. Še najbolj me je presenetil njihov novi klaviaturist Don Airey, ki je odigral enkraten venček klasičnih hitov in požel zelo bučen aplavz, sploh ob zvokih teme iz filma Star Wars (Vojna zvezd). LAZY, SPACE TRUCKIN’, PERFECT STRANGERS in nato odličen bobnarski vložek vedno več kot odličnega Ian Paice-a (kljub letom deluje s polno paro). Pred samim bisom so seveda (le kaj bi brez le tega) odigrali rock klasiko nad klasikami SMOKE ON THE WATER, ter nato za kratek čas zapustili oder in ob gromozanskem skandiranju karseda hitro prišli nazaj in nam servirali SPEED KING, HUSH in za sam konec še BLACK NIGHT. Seveda ni bil moj namen da sedaj pišem katere komade so vse igrali, saj sem kakšnega 100% izpustil oz. pozabil omeniti (pač samo to, da vam malce prikažem kaj smo imeli priliko slišati). Meni osebno je pohvalno da so igrali večinoma samo stare komade in mislim da se tudi večina obiskovalcev strinja z mano. Seveda o kakšni CHILD IN TIME ni bilo govora, saj Ian Gillan (po mojem mnenju) le ni več kos tej mojstrovini epskih baladnih razsežnosti. O basistu Roger Gloverju pa tako ali tako nimam (nikoli slabih) besed, ker tako rutirinarega basista kot je on, ne najdeš na vsakem ovinku.


Sam zvok v dvorani je bil primeren (vsaj ob odru je bilo slišalo zelo dobro, kar za nekatere koncerta v tej dvorani ne morem reči, saj je tukaj velikokrat prisoten odbijajoč zvok; še pomnite obupni zvok na koncertu ZZ TOP ?), kako je bilo pa v prvih vrstah pa žal ne morem reči (zaradi slabega zdravja sem moral cel koncert presedeti na tribunah). Po prebranih komentarjih na RON Debati se bi tudi strinjal z nekaterimi pogledi glede kitarista Steve Morse(a). Tip se res malce preveč ‘zvija’ po domače povedano in bi ga lahko res dal ob bok Janick Gersu iz benda Iron Maiden. Pri nekaterih komadih je bend res malce preveč  improviziral (malce modernejši zvok) in tako brez potrebe ‘krajšal’ te slabe dve uri dolg nastop (če sem natančen je trajal natanko uro in petdeset minut), v katerem bi bilo v repertoar mogoče uvrstiti še kakšen hit iz njihove dolgoletne kariere (v mislih imam recimo Fireball, Woman from Tokyo, pa še kaj bi se našlo). Omenil bi rad še nekaj o temperaturnih spremembah: ob samega začetku koncerta je bilo v dvorani natanko 20 stopinj celzija, ob koncu 26.


Zame osebno bo dogodek ostal v spominu tudi zaradi pogleda na eno vrsto pred mano, kjer sta večino koncerta stala oče (rekel bi, da jih je imel okoli 40-45 let) in po vsej verjetnosti njegova hčerka (12 do 14 let), ki sta čez cel koncert migala, pela, ploskala, oče je z značilno rokersko držo in izkazovanjem desnice v zrak izkazoval svojo pripadnost skupini v svoji mladosti in s tem sta mi res dala vedeti, da takšna (težka) rock glasba ne bo nikoli umrla… Amen. 😉


Za sam konec: če smo že dejali da je bil letošnji nastop skupine Queens Of The Stone Age v Križankah (Alter) Rock koncert leta, potem lahko brez sramu rečem da je bil tole (Hard) Rock koncert leta v Sloveniji…


tekst: koncertofil, ZUBi


foto: Janez Pelko

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.