D-fact na snemanju v Orto klubu

D-fact na snemanju v Orto klubu

D-fact na snemanju v Orto klubu

D-Fact sva ujeli po koncertu/snemanju v Orto klubu, 26.11.2003. Z Miho in Andražem sva se pogovarjali o njihovem dosedanjem delu in načrtih…


Danes snemate, kaj pa?


Danes smo posneli še enega zadnjih prispevkov za live video, torej video, ki ga snemamo samo s koncertnih prispevkov. Tone Stojko bo verjetno master chief. Material bo verjetno še s Koupa festa, pa iz Maribora, z Lenta, mogoče pa še kaj drugega. Gre pa večinoma za komad V.I.P. Zdaj bomo verjetno naredili celoten prispevek, potem pa bomo vse skrajšali v videospot.


To, da ste skupaj že od leta 1997 je najbrž pravi podatek. Ali ste že od začetka ista ekipa?


Ne, ne. Od začetka sva jaz in on (op.p. Andraž). Potem je prišel Bojan, to je bil prvi bend. Od takrat se je precej spreminjalo, precej je bilo pevcev, iskali smo, potem smo se nekako 2000 ustalili, ko sta prišla še Miljan in Perica.


Kdaj je prišel Stojko?


Leta 2002, tik pred prvim nastopom v Triglavu.


Ste že od začetka vedeli, kaj hočete igrat?


A: Jup.


M: V bistvu se je zaradi tega tudi ekipa toliko spreminjala, ker smo dejansko iskali DJja in pevca, ki obvladali naš stil.


Se pravi, da ste imeli zelo jasno vizijo?


Da, že od sedemindevetdesetega.


Zasledimo dve razlagi imena – defektno in the fact/ dejstvo. Točno. Ste imeli že od začetka ime D-Fact ali ste imeli kako rezervno varianto?


V bistvu od začetka, meni je bilo fajn, malo čudno.


Besedila so pri vas zelo pomembna. Kdo jih piše?


Perica.


Kdo jih je pisal dokler njega ni bilo v bendu?


Prej sem jih pisal jaz in so bila v angleščini, ravno tako angažirana in družbeno kritična. Enkrat v letu 2000 pa smo začeli v slovenščini, kar je bilo morda malo drzno, ampak na koncu vidiš, da ti publika laže sledi in te še bolj podpira. Večina si reče: “Jaz hočem najprej v tujino, koga briga ta majhna Slovenija.” Pri nas smo rekli ravno obratno, dajmo najprej igrat Slovencem. Čas ameriške dekadence v bistvu ni bil tako politično angažiran, ampak je z “mamo mi svoje besede slovenske” poudarjal tudi slovenska besedila.


Glede na to, da ste pred kratkim igrali v Trstu, v slovenščini, so vas razumeli ali ste morda pomislili, da bi se vrnili k angleščini?


Malo je bilo čutiti, da nas folk ne razume, vendar naša glasba tako ali tako večinoma temelji na energiji. In ko folk začuti vibe, je to tisto pravo. Tudi npr. pri Kosti in N’toku ljudje stežka razumejo takoj besedilo. Potreben je čas. Zaenkrat ostajamo pri slovenskih besedilih, mogoče pa bomo kdaj kaj naredili tudi v angleščini.


Omenil si Kosto, N’toka, komad ste naredili s Klemnom Klemnom, … Mhm, tudi s Kosto. Kaj pa v prihodnje, nameravate sodelovati tudi s kakšnim bendom?


Ja, v bistvu so neke stvari z določenimi pevci, ampak so zelo ambiciozno postavljene, tako da bi bilo zdaj govoriti o tem prerano, ker bo verjetno dosti stvari “padlo skozi”. … V bistvu se nam zdijo sodelovanja super. Želeli bi si čimveč sodelovanj, če bi imeli možnosti, bi jih najbrž še preširoko zastavili. Ker koncu koncev potem to glasbo izvajaš sam in bi sodelovanja izgubila smisel. … Dejansko vidimo kar nekaj primernih ljudi, recimo El Bahatee, ki bi rad sodeloval z nami, vendar ni nič še v tej smeri narejeno, čeprav bi jaz osebno tudi z njim komad naredil.


Ali tudi vi, kot marsikateri slovenski bend, ciljate na jug?


Tam še nismo imeli koncertov, nekaj pa je bilo povabil, za Varaždin. Ampak vsi si želimo iti v Beograd. Ja, baje je v redu scena.


Pravite, da na vašem koncertu folk začuti energijo, vibe. Prav vašo energijo sva občudovali, na manj obiskanih koncertih. Vi se totalno vživite. Kako vam to uspeva?


Po pravici povedano, kadar je malo folka, je na začetku težko. Ne moreš biti v trenutku zagret. Vendar ne smeš začeti z mislijo ‘ljudi je malo, slabo bo’. Konec koncev te je folk prišel gledat, ali je potem tisoč ljudi, ali pet tisoč, ali pa trije, vsi imajo pravico, da so deležni dobrega koncerta. … Veliko nam pomeni, da so ljudje po koncertu zadovoljni. Meni se dostikrat zgodi, da ne dobim viba na velikih koncertih, ko imam pred sabo ogromen oder, ograjo, da si ločen od publike kakih deset metrov, to je meni dosti slabše.


Opazili smo, da greste zelo radi med publiko… Zdaj v Murski Soboti je bilo kar precej publike na stageu. A, tudi publika ima pravico prit gor, ne samo vi dol…


Tako. Prišlo je tudi do manjše nesreče. Publika je razbila dokaj drag mikrofon, ki smo ga zdaj mi plačali. Ampak vseeno je bilo fajn, zelo fajn. Mislim, da so se tudi oni fajn imeli. Če kdo pozna besedilo in bi rad pel, je dobrodošel.


Ko imate koncerte po različnih koncih Slovenije, vidite razlike v publiki? Ste kje bolje sprejeti, ali vas mogoče kje bolje poznajo? Razen najbrž na Obali…


Ja, meni se zdi, da imamo najboljši feeling na Dolenjskem. Mogoče zato, ker smo tam snemali demo že dolgo nazaj. Pa Dolenjci so v redu ljudje. Pa… v Ljubljani je fajn, meni osebno je Ljubljana všeč, folk. …Čeprav Murska Sobota, do zdaj na tistem koncu nismo nikoli igrali. In smo si rekli prvič bo kar bo, drugič bo verjetno bolje. Glede na odziv, je bil to eden najboljših koncertov. ..Še Korošci so. Ti so pa res fajn, pa Idrija….ma povsod kjer smo bili so nas ljudje sprejeli za svoje in mi njih za svoje.


Ste imeli v Murski Soboti koncert sami?


Z Elvisi. (Elvis Jackson, op.ur.) To je bilo divje. Publika nas je presenetila. Znali so besedila, Takoj so padli v vibe. In mislim, res je pokalo.


Koliko je zmaga v Triglavu pripomogla k temu, da ste bolj znani?


Meni se zdi, da kar precej. Sicer smo ravno tisto leto načrtovali, da bomo če ne drugače sami zbrali denar, da bomo posneli plato. V bistvu nam je zmaga prišla prav, manj denarja smo porabili in nekako prišli na sceno.


Se je povečuje število vaših fanov?


Ja, se. Kar mi je zelo všeč pa je, da so zvesti. V Orto bar so prišli ljudje iz Radelj ob Dravi, Kranja, Novega mesta, Maribora…..kar nismo mogli verjet.


Kaj pa leta, kdo vas največ posluša?


Izredno široka paleta ljudi. Od sedmega razreda ali kaj manj, pa do štiridesetega leta. Čisto na vsakem koncertu je v prvi vrsti kak petintrideset- štiridesetletnik, ki zna vsa besedila, na vsakem koncertu me to razveseli. Enkrat je na našem koncertu bil celo ugleden direktor zelo znanega podjetja iz Slovenije. Rekel je, da ima dva naša cd-ja, enega doma in enega v avtu. Pretežno pa so to srednješolci. Pridejo na koncert in mi jih radi sprejmemo, jim damo mikrofon. Radi jim vrnemo to, kar naredijo za nas.


Kaj pa si mislite o tekmovanjih tipa Pop Stars?


Osnovna razlika s Triglavom je, po mojem mnenju, da je Triglav iskal že narejen bend. Pop Stars pa so iskali izvajalca, obraz, ki ga bomo gledali, in kateremu bo glasbenik naredil vso glasbo in tako dalje. Stvar izbire.


Kdo je naredil design za CD?


Prosili smo Luko iz Brigada Grafike, spoštujemo njega in njegovo delo. Poskusil je in to je bilo to. Ker so za design ljudje, ki so šolani, smo jim zaupali in jim prepustili celotno delo.


Od kod ideja za vaš zadnji videospot Dovolj?


Lepo rečeno, improvizacija. Po pravici povedano dan, oz. večer prej, ob desetih trideset, še nismo niti vedeli ali bo v placu elektrika, ali bomo sploh snemali v tistem placu, ali bomo sploh snemali komad Dovolj. V bistvu nismo vedeli dosti, vse skupaj je bilo zelo spontano. Prišli smo zjutraj, Simonu smo itak rekli, naj ima kolo pripravljeno. In je imel itak kolo s sabo in to je bilo to – improvizacija.


Je režiser isti kot pri prejšnjem videospotu?


Ne, tokrat je režiral Ven Jemeršič. Prvega so naredili Strup produkcija. Pa smo poskusili nekaj drugega. Ker nas je bilo v prvem spotu malo videti, smo se odločili, naj bo v drugem malo več našega vibea.


Ste torej zadovoljni z obema režiserjema?


Z obema bi še sodelovali. In upamo, da bomo. V bistvu pa ta spot nima kake zgodbe… To smo hoteli. Za tretjega pa smo se odločili, da gremo na totalno low budget produkcijo čistega feelinga, kamera med publiko in- gremo.


To, kar snemate danes…


To, oziroma material iz drugih koncertov. Nočemo izdelka, v katerem bi izpadli hud, nedostopen bend, mi hočemo vedno pokazat folku, da slovenska glasbena scena ni to, kar bi nekateri radi, nekaj nedosegljivega. Mi smo preprosti ljudje. Praktičen primer tega je tekmovanje Triglav. Smo bili pred zmago kaj drugačni? Nič! Glasba je bila ista. Če pa sem prej jaz nekaj rekel, ni pomenilo nič, sedaj pa mogoče ja, “ker je on to rekel.” Malo absurdno, če pomisliš, da se nekateri obnašajo kot da so res hude zvezde. Zato je nam fajn, da folk vlečemo na oder in gremo mi med folk. Dejansko je folk idol, h kateremu mi pridemo. Cobain je rekel: “Tukaj smo, zabavajte nas!” Tako tudi mi, jaz grem na svoj koncert tako, kot gre kdo drug na moj koncert. Jaz se grem fajn imet, zato mi je lepo videti, če folk uživa. Jaz uživam, ko njih gledam. To je bistvo naših nastopanj in to je tisto, kar nas vleče vseskozi. Ker če kdo misli, da s tem služimo, se moti. Nobeden od D-Factov še v življenju iz tega ni dobil 10 tolarjev.


Se pravi keša v muziki ni?


Za nekatere je, nekateri denar dobijo iz hudih avtorskih pravic, ampak mi dejansko delamo zaradi veselja do glasbe.


Kaj ste potem v vsakdanjem življenju?


Večinoma študentje. Simon dela kot profesionalni fotograf in snema s kamero. Jaz sem v zadnjem letniku farmacije, pa medicinca imamo, pa ekonomista, pa študenta turizma, pa kulturologa. Sem v bistvu čisto navaden študent, ki hodi vsak dan s tabo na kavo, zvečer pa se s tem ukvarja, mogoče samo malo bolj neprespan.


Kdaj pa imate vaje?


Med vikendi, ko nimamo koncertov, oziroma vsak posebej vadi, posname na hitro kakšen minidisk, da ideje ne izpuhtijo. Tako nastaja material.


Kako iz tega nastane material, na osnovnih idejah, ki jih dodelate?


Veliko materiala nastane na tonski vaji. Rif v refrenu Čas ameriške dekadence je nastal na tonski vaji Sobotne noči. Vsakič ko smo skupaj, nastane nekaj. Glasbo delamo vsi hkrati, vse je D-Fact, torej vsak da nekaj svojega. Če bi recimo jaz sam naredil komad, bi mogoče zvenel čisto drugače kot zdaj.


Kako pa v studiu držite kontrolo nad vsem, da je tudi studijski izdelek tak, kot ste si ga zamislili?


Zaupamo Dejanu Radičeviču, našemu producentu. Tudi naslednjo plato bo on produciral. So razlike med tem, kar si zamisliš in med komadom, ki je dejansko na plati. So pa določena pravila z namenom. Imam posnetke iz Orto kluba izpred dveh let, komadi so bili neskončno dolgi, še jaz se dolgočasim. S posnetim materialom vidiš, da ga raje igraš in čutiš, da ga folk laže posluša. Za take stvari so ljudje, ki se na to spoznajo in ki ti priporočajo. Tak je bil Dejan. On je priporočal, mi smo pa izbrali. Pri nekaterih stvareh smo tudi rekli ne. V studiu je vse kompromis, vse je večinsko. Studio je velik psihični pritisk, ker dela eden, vsi ostali pa čakajo, gledajo in iščejo napake. Takrat se izkaže, koliko je bend res skupaj. Moram priznat, da mi nismo imeli nobenih težav. Delo je šlo hitro, disciplinirano. Dobro smo se imeli. Uživali smo. Dejana pred snemanjem sploh nismo poznali, zdaj pa smo najboljši kolegi. Veliko se družimo z njim v privatnem življenju.


Načrtujete v bližnji prihodnosti nov CD?


V zelo bližnji prihodnosti. Material je za večino komadov že nastavljen in se začenja strukturirati. Računamo, da gremo marca v studio snemat in že pred poletjem bi CD izdali.


Bo glasba še vedno prepoznavna?


Ne, sicer bo copy- paste prve plate. Delamo, kar mislimo, da nam ustreza, ne z namenom, da bi se vrtelo na radiu. Na CDju bo to, kar čutimo, mirno, ali pa ‘orto’. Mogoče delamo drugim preglavice z našim materialom, vendar dokler bomo delali to, kar mislimo- bomo, potem nas najbrž ne bo več.


Kako misliš preglavice, z besedili?


Ja, na določenih radiih ni šans, da nas bodo vrteli. Tudi meni najboljši naš komad se nikoli v življenju ne bo vrtel na Gami MM ali na določenih drugih radiih. A, kaj nas briga. Prvi singel, Čas ameriške dekadence, se tudi ni vrtel na tričetrt radiev. Ampak jaz tako čutim, če hočeš, ga vrti, če ne pa čau. Ne delamo za nikogar, delamo samo za nas. Smo pa toliko bolj hvaležni, ko vidimo, da publiki ustrezamo in da razume, kaj hočemo povedati.


Res je že politična situacija taka, da te spodbuja h kritiki, ampak, kdaj nastopi moment, ko si rečete, da je iz tega treba naredit komad?


Vrhunec absurda se je dogajal v studiu s Časom ameriške dekadence. Dobro je zvenel, ampak smo si rekli, dajmo ga še malo nabrit. Na žalost je folk drugače razumel ta komad, predvsem novinarji, ampak meni je kul.


Morda so hoteli drezat?


V bistvu smo hoteli samo povedati, da je Bushev govor treba bolje poslušati. Bush govori, da obstajata le dve poti, Busheva ali afganistanska, torej Osama Bin Laden. Mi smo rekli: ni samo črno, ni samo belo, ampak je barvito. Od tu refren, besede slovenske, ker ne obstajata samo Pakistan in ZDA, ampak obstajajo tudi Slovenija in vse druge države.


Kakšno je vaše mnenje o drogah?


Moje je negativno. Študiram farmacijo in dobro poznam mehanizme drog, ne bom sicer trdil, da poznam delovanje drog. Zaradi moje poklicne usmeritve se mi zdi, da droge niso v redu. Čeprav pa, sem proti travi, ampak še dosti bolj proti alkoholu. Ima pa vsak pravico delati, kar hoče. Pa še tu se pri trdih drogah ne strinjam popolnoma, ker gre pogosto za mladino, ki rada eksperimentira, pa tega ne gre tako lahko jemati.


Kje se vidite D-Facti čez pet, deset let?


Upam, da v takih klubih kot je Orto klub, da si ostanemo blizu s publiko. Drugega ne bi spreminjal. Mogoče posnel kako plato več, kak video več, imel kakega fana več…


Aleša & Maša

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.