Zablujena generacija – Pop idoli

Zablujena generacija - Pop idoli

Zablujena generacija – Pop idoli

Založba: Menart


Zablujena generacija so pričujoči album izdali letos septembra, sicer pa gre za njihov peti studijski izdelek. Že ob prvem poslušanju je prepoznaven stil, ki so ga Zablujenci izpilili v zadnjih letih in ki v njihovi izvedbi zveni preklemano prepričljivo.


Glavna odlika njihovega novodobnega punka je predvsem neumorno variiranje na temo trije osnovni akordi, zraven pa še spretno skeniranje elementov svojih predhodnikov in kolegov iz sorodnih žanrov ter čista surova produkcija brez nepotrebnih kičastih elementov. Na Ekstramegasuperfakinnujno si sicer privoščijo skrečanje v stilu nu-metalcev, vendar gre tudi ta stilski element jemati v splošno ironičnem okviru. Njihov punk je melodičen in poslušljiv, s pomočjo udarnih rifov v vsakem komadu pa tudi primeren za takojšnje konzumiranje. Vsemu povedanemu navkljub pa je zvočna podoba posameznih komadov dovolj različna, da ob poslušanju ne postane dolgčas in človek ne dobi občutka, da se zadeve ponavljajo. Prav gotovo je pozitivno tudi to, da nas Zablujena generacija ne utruja več kot je potrebno – ustvarili so za dobrih 40 minut glasbe in se pri tlačenju le-te na plošček niso obremenjevali z dobro vago – komadi so kratki in udarni, edini posebnosti sta začetni ‘vklop’ in končni kvazibonustrack komad.


Druga značilnost, ki odlikuje Zablujence, pa so njihova besedila. Ponovno se lotevajo ‘tipičnih’ najstniških tem – od zagledanosti samih vase (Imam vse, Po***** pop idol) do uresničevanja mokrih sanj (Patricija, Afrodita, Moja Liza), od dnevov, ko ti je najbolj kul (Samer hit 13) do dnevov, ko ti je najbolj bad (Ekstramegasuperfakinnujno). Pravzaprav pustijo vtis, kot da bi
se znašli v nekakšni eksistencialni krizi, nekje med odraščajočimi najstniki in pop idoli, krizo pa rešujejo z obilo ironije in zafrkancije. Treba je priznati, da jim gre pisanje besedil kljub omejenosti tematike dobro od rok, saj premorejo dovolj originalnosti in predvsem prepričljivosti. Namesto visokoleteče in svetobolne poezije so se odločili ostati zvesti premočrtni zgradbi besedil, jasnim sporočilom in udarnim podobam, na katera ujamejo ciljno publiko.


Da predvsem sebe jemljejo z obilico samoironije kaže tudi grafična podoba spremnega materiala k CDju, še posebej nama je bila všeč predstavitev Razpoloženj pop idola. (Ups, jo pa tudi grafi~no dobro oblikovanim izdelkom nabor črk kdaj zagode – glej zadnjo stran ovitka.)


Rezultat zgoraj povedanega je simpatičen, čeprav nepresenetljiv, izdelek, ki lahko služi predvsem kot odlična podlaga za žuranje in odklop. Najbrž bo plošča več kot zadetek, ko jo bomo slišali v živo, saj je glasba Zablujene generacije še vedno taka, da zažge predvsem zaradi energije, ki jo prenašajo na publiko.


Aleša & Maša

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.