Kraftwerk – Tour De France Soundtracks

Kraftwerk - Tour De France Soundtracks

Kraftwerk – Tour De France Soundtracks

Založba: Klingklang (EMI)


Sedanji status skupine Kraftwerk: njihovi vplivi in reference pri glasbenih imenih sedanjosti odkriti, njihove vizije analizirane in neusmiljeni plagiatorji odkriti. Jih reducirati samo na glasbo bi bilo nepravično. Kraftwerk so bili avdio-vizualen projekt, z afiliacijo do svojega lastnega stila in edinstvene prezentacije v glasbenem svetu, ki ji ni bilo para. Obenem pa so bili v svojih idejah včasih že srhljivo vizionarski. Napovedali so vzpon računalniške tehnologije in le-njen vpliv na življenje ljudi, opomnili na temne strani sveta mode in showbussinesa, se veselili avtoceste, opevali velemesta, bili roboti in bili neke vrste prvi simpatizerji ideje, ki je pozneje rezultirala v Evropski Uniji. Za glasbo je bila značilna minimalistična, skoraj že srhljivo kristalno-čista produkcija, simpatični refreni in čudovite mini melodije. Albumi kot so Trance Europa Express, Die Mensch-Maschine ali Computerwelt so klasiki še dandanes in so vplivali najmanj na tričetrt imen, ki so danes prisotni v različnih smereh elektronske glasbe.


Toliko večje presenečenje je bila novica o novem dolgometražnem albumu skupine, dobrih 17 let po zadnjem studijskem albumu Electric Cafe. Vprašanje je bilo ali bo album obtičal samo na nostalgični veji, ali pa bo spet prinesel novo revolucijo, kot že pred dobrimi tridesetimi leti njihovi prvi albumi.


Na splošno Tour De France domuje v dveh svetovih: na eni strani v svežem contemporary minimal house področju (npr. vse tri etape komada Tour De France), na drugi strani pa se zateka k preverjeni strukturi sestavljeni iz enostavnega ritma, catchy ponavljajočega se besedila in mini melodije (Vitamin). Album s prejšnjimi izdajami povezuje perfektna in kristalno-čista produkcija, ki jo ne slišimo ravno vsak dan. Kljub nekaterim zanimivim idejam, se album v celoti izgubi nekje v povprečju in ne vzdrži primerjave s prejšnjimji izdelki. Kaj torej zmanjka? Z novodobnim zvokom nas dolgočasi, s furanjem na nostalgično vižo pa daje občutek že slišanega. Kljub enaki idejni zasnovi in asimilaciji nekaterih novih idej, album ne pritegne in zveni v letu `03 kot artefakt neke prejšnje dobe, kot nek čisto drug svet; ali boljše povedano kot album, ki je ostal nekje med svetovoma. Medtem ko so prejšnji albumi kljub manifestni mehanskosti in hladnosti premogli še dovolj veliko dozo srca in topline, to pri pričujočem izdelku zmanjka. Zdaj skupina res zveni samo sterilno in digitalizirano do maksimuma. Perfektno obvladanje softwarea (hvala bogu!) še nikoli ni bilo dovolj.


Po zgoraj naštetem, bo album verjetno užival tak sloves, kot njihov leta 1991 izdan ‘The Mix’: poslušan občasno in na polici le zaradi tega, da zapolni zbirko. Drugače pa se bo še vedno raje posegalo po albumih, ki so izšli med leti 1974-1981. Takrat je skupina res bila nepremagljiva. Aktualni album pa predstavlja le še blago in bledo remnisenco na pretekle dneve, kljub visokemu nostalgičnemu faktorju.


MaG

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.