Nokia Music Festival

Nokia Music Festival

Nokia Music Festival

Razprodane Križanke in neodločen rezultat (proti Liverpoolu) v nogometu. Je ‘kriva’ Nokia, ki povezuje ljudi (Nokia Connecting People)?


Morda. Vemo le, da se je v sredo, 24. septembra zgodil prvi veliki Nokia Music Festival. Podjetje Teleray je (uspešno) predstavilo nov igralni mobilnik N-Gage.


A mnogi smo v Križanke (resnici na ljubo) prišli zaradi glasbe… Odličnega izbora le-te (za vsakogar nekaj).


Najprej so se nam (prvič na odru Križank, saj so bolj-kot-ne klubski band) predstavili Mojo Hand z nenadomestljivo, seksapilno in karizmatično Azro, ki s svojo energi(čnost)jo vedno vzpostavi in tudi obdrži odličen kontakt s publiko. Ponovno se je izkazalo, da glas (zelo) šteje in tako je njihov nastop s strani mnogih ocenjen kot ne le dober uvod v kasnejše dogajanje, za marsikoga celo “presežek”… Vendarle pa je treba pohvaliti tudi ostale člane- za dober “mood”. Gotovo si bodo Mojoti ta nastop zapomnili, saj imajo od tedaj kar nekaj poslušalcev več. Še kdaj; ali bolje- čimprej spet! Pa z malo daljšim programom (in “boljšim” terminom). In končno že s ploščo.


Srečna mladina je spet pokazala, kako srečna je v resnici. Energija, improvizacija. Tudi oni so tokrat imeli srečo (kot Mojoti), da so nastopali pred številčnim občinstvom, ki je bilo dobro razpoloženo, to pa skupaj z dobrim razpoloženjem benda generira dobro energijo pri vseh, rezultat = odličen koncert. Že tako ali tako večni improvizatorji, so zapovrh še na novo preoblekli svoje že znane uspešnice – dolgčas v živo tako pri njih definitivno odpade.


Sami norci (Nikolovski, Da Il deuce, Brodii, DJ Ninja in Polona Kasal) z break dance skupino Street element so skakali (gor in dol) po odru, z njimi pa še mlajše poslušalstvo v Križankah. Sama sem se v času njihovega nastopa morala malo sprehodit do predverja in pozdraviti nekaj prijateljev. Zato sem prej omenjene nastopajoče ne ravno ‘zamudila’, bolje rečeno- sem izkoristila svoje nezanimanje (posledično neznanje) za hip hop, in šla s prijatelji na pijačo. Hja… (Mnenje Aleše & Maše: ‘Sami norci – pri njihovem nastopu najprej pohvalaozvočevanju, ker je navadno pri večini hip-hop in raperskih nastopov problem glavno – t.j. štekat besedilo. Tokrat tega ni bilo, kdor je hotel, je tudi pošteno usekal z glasom in se ga je tako slišalo tudi v publiko. Zelo prepričljiv in prijeten je bil tokrat tudi glas Polone Kasal, Zmajčice so Nikolovskemu pomagale do bolj doživete interpretacije, Street Element pa so poželi maksimalne ovacije – popolnoma zasluženo (me prav zanima, kdo bi zmagal v dvoboju Chippendales – Street Element).’


In Big Foot Mama! Marsikdo je ravno njih najbolj pričakoval. Predvsem od Siddhartinega bežigrajskega koncerta dalje, se vsi sprašujejo, kako BFM funkcionirajo. So ali niso? Odgovor: Seveda so, pa še kako! Z novo ploščo (največjih uspešnic) na tržišču, z (ne več tako novim kitaristom) Zoranom, ki je zagotovo prinesel “nov veter” v skupino, in nenazadnje z (vedno bolj živahnim na odru) Alenom- avtorjem obeh novejših (seveda tudi ostalih, starejših) skladb, ter odličnim “vodjo” Gregatom in Danijem na kitari ter Jožetom za bobni. Kaj naj povem o nastopu? Fantje znajo. Resda opažam vedno več mlajših poslušalcev, fanov, a pravzaprav jim tega ne gre zameriti ali to kako drugače narobe razumeti. To je rock’n’roll žur. To so Big Foot Mama, to znajo biti in le to so oni. Krasen “povratek” (na vrh). Pošteno!


Vlado Kreslin je z Malimi Bogovi predstavil le nekaj skladb z nove (izide 20. oktobra) plošče ‘Generacija’, manjkale pa niso niti stare uspešnice, ki jih v njegovi dolgoletni glasbeni karieri ni malo. In katerih s(m)o bili vsi najbolj veseli. In občinstvo je pelo, se stiskalo, v bokih pozibavalo,… Se imelo lepo.


Zaključek?- tokrat ga ni (nebi podrobneje opisovala)… Le še močan aplavz za tonce in ozvočevalce in (še enkrat) za bende.


Tanyisha

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.