Rock otočec po Rock otočcu ali Rock otočec revision

blato_002


“What are guys like this playing music like that at the festival like this with the bunch of bands like that’ 


Sedaj, ko pomislim nazaj na Rock Otočec v bistvu ugotovljam, da bi bil ta zelo zelo zanimiv stavek, ki ga je izustil pevec skupine Fishbone, lahko moto za letošnji Novo Meški festival. No vsaj zame je bilo in še vedno je tako. Zakaj pa je pevec skupine Fishbone mislil tako, pa si podrobneje preberite v intervju, ki smo ga naredili z njim (op.ur. – sledi 🙂 ). Ja zgleda da so letos organizatorji na Rock Otočec gledali na dosti bolj komericialen način, kar je po eni strani dobro, po drugi strani pa je nastal najbolj katastrofalen razpored bendov in ravno zaradi tega festival ni mogel zaživeti. Razpored bendov ali ritem festivala je letos presegal vse meje možnega okusa. Ritem je namreč non stop noro skakal, kot da so hoteli imeti vsak dan vse – Vsak dan čisto vse zvrsti glasbe, zato da bodo tudi karte prodali čisto vsem ljubiteljem različne glasbe in tako po njihovo ne bodo na festival en dan prišli metalci, drug dan punksi in četrt dan rokerji ampak se bodo le ti tam zadrževali po tri dni skupaj. In tako metalci niso ravno razumeli, da so po koncertu Paul Di Anna in pred Primal Fear na oder prišli Fishbone in ravno tako ni bilo primerno da so po Elvis Jackson, ki trgajo gate in katerih nastop je eden najbolj energičnih in najbolj naspidiranh v Sloveniji, počasi lahko rečemo tudi v Evropi, prišli na oder Chumbawamba, umirjen bend, ki na skuliran način in s pomočjo besdil širijo svojo proti fašistično, proti vojno in na sploh proti MTV-jevsko oz. Ameriško ali Angleško miselnost. In tako so dosegli, da ljudem pred odrom večino časa dobesedno nič ni bilo jasno in so tupo gledali na oder, kaj se tam dogaja! So pa na ta način več ali manj res dosegli, da so bili čez cele tri dni tam tako metalci, kot punksi, in seveda tudi rockerji. Ali ne bi bilo bolje, da bi združili bende, kot sta Elvis Jackson in Fishbone, ki so tako ali pa tako pred kratkim že igrali skupaj v majhnem klubu v Avstriji in sta si po energiji totalno podobna benda. Metalcem pa bi na njihov dan pustili Noctiferio, Primal Fear, Apocalyptico in pa seveda Paul Di’Anna. Za foro sem v nekaj minutah sestavil svoj program, ki bi vsaj na easy nakazal kaj mislim…


Opomba: Nekaterih bendov nisem poznal najbolje zato jih ali nisem omenil ali pa sem jih po filingu vrgel na en dan. Tako da prepuščam možnost, da bi bila seveda stvar tudi malce drugačna ampak važno je, da je v osnovi stvar zastavljena približno tako. Vsi pa se zavedamo, da je nekatere stvari pač težko vreči v isti koš ali v tem primeru na isti dan.


Moj ‘line-up’:


Petek, 4.7.2003 – Metal Day
APOCALYPTICA
– PRIMAL FEAR
– PAUL DI’ANNO
– NOCTIFERIA
– PROSPECT
– FORTASTE


Sobota, 5.7.2003 – Ska-Punk, Rock & Stuff like that kinda Day
SUPERHIKS
– ELVIS JACKSON
– FISHBONE
– ELEKTRIČNI ORGAZEM
– PARTI BREJKERS
– KAWASAKI 3P
– O.S.T


Nedelja, 6.7.2003 – Chill out and easygoing day oz. tudi malo bolj eksperimental day ali pa kar vse ostalo day 🙂
STEREO MC’S
– VLADO KRESLIN
– CHUMBAWAMBA
– OZOMATLI
– Š.U.N.D.
– MACZDE CARPATE
– NOUNDO
– PSYCHO-PATH
– KSIHT


In tako bi se na tak način lahko zgledovali po vseh večjih festivalih kova Rock Am Ring in podobni. Toda če pa na stvar ponovno pogledamo iz druge strani, Rock Otočcu zaradi tega sploh ne moremo zamereti, ker je na drugi strani tudi veliko stvari in problemov s katerimi se bojuje organizator in za katere navaden obiskovalec Rock Otočca sploh ne ve. Tako organizatorjem ne moremo zameriti že zaradi dejstva, da je Slovenija majhna država in da je zaradi tega veliko težje organizirati festival takega kova, predvsem tukaj mislim na denarna sredstva in podobno. Potem vemo tudi, da je težko dobiti bende na dni ko si ti, oziroma festival to najbolj želi, ker igrajo takrat mogoče na kakšnih večjih festivalih in je bendu tisti festival tudi v večjem interesu. In tako zaradi majhnosti tak festival ponavadi dobi samo ostanke (take it or leave it) in zato tudi pride do programskega problema. In navsezdanje celotni Rock Otočec mora biti zastavljen bolj komercialno, da ga bomo lahko tudi naslednje leto obiskali. Ravno zaradi nekomercialnosti se je namreč tudi zamenjal organizator tega enega izmed najboljših če ne celo najboljšega Slovenskega Festivala. Če ne bi do te zamenjave prišlo verjetno letos Rock Otočca tudi ne bi bilo. In tako lahko novemu organizatorju samo čestitamo za prvič. Ponavljam prvič. Toda naslednje leto upamo, da ga ne bodo ponovno tako močno usrali s programom, kot so ga to letos. Pokopempenzirajte tuje bende z našimi in stvar bo izpadla super. Se pravi če bi samo zamenjali Noctiferio, Elvis Jacksone in še kaj bi lahko verjetno prišli do veliko boljšega programa. Toda še enkrat ponavljam organizatorji so se za prvič odrezali zelo dobro, tudi zaradi dejstva, da so nam postregli s neskončno veliko zabavnimi, oboderskimi, obstranskimi in takšnimi in drugačnimi dejavnostmi. Tako se je folk noro zabaval na Paint Ballu, v Turntable Areni in pa še posebej pred Art Stage-om, ki je izmed vseh naštetih stvari najbolj zabaval folk! Tako moramo seveda pohvaliti zdaj že nepogrešljivi nastop Slona in Sadeža, ki se več ali manj že malo ponavlja (bil je namreč skoraj čisto isti kot prejšnje leto) – toda še vedno sem opazil ljudi z solzami v očeh. Pač ne moreš se zadržati ne da bi umiral od smeha. Prav tako moram pohvaliti Impro Ligo, kjer sta bila seveda dva izmed nastopajočih tudi Slon in Sadež. Sta pa tudi ene dvakrat skočila na glavni oder, kjer sta popestrila tišino med koncerti in napovedala prihajajoči bend. Tako da, predlagam da jih organizator naslednje leto najame, da vodita celotno dogjanje na velikem odru, ker bi to prineslo zabavo, popestritev in dinamiko v tišino med koncerti. Tako da: ‘We want Slon in Sadež on Main Stage next year!!!’ Potem naj nadaljujem svaka čast organizatorjem za Bike Boya in malo manj svaka čast za klovna Enanota, ki je res nekaj obetal toda verjetno ni bil v najboljši življenski formi. Toda Bike Boy je pa z njegovimi akrobatskimi forami razturil občinstvo do konca. Predlagam tudi, da naslednje leto pripeljete še več takih cirkuških ljudi, ker da to festivalu res pravi filing druženja, smeha, zabave in na sploh festivalskosti. Seveda pa ne smem pozabiti Fake Contesta, katerega zmagovalce bi lahko nagradili s kakšno malo bolj kul stvar, kot pa samo z majico Rock Otočca. Predlagam nastop na velikem odru pred glavno skupino. Če se to seveda da! Za konec pa seveda ne smemo pozabiti tudi na nepogrešljivo blato, ki so ga z zelo dobrim strateškim premikom na drugo mesto še vedno obdržali. Kar je zelo pomembno saj je blato nekakšen zaščitni znak Rock Otoččca in bi celotna stvar res postala dolgočasna in brez živlenja, če ga ne bi bilo. Sploh pa bi bilo dolgčas fotografom, ki so z blatnimi ljudmi totalno zasvojeni 🙂 . Je pa pametno, da so celotno stvar preselili izpred odra na drugo mesto in tako dodali festivalu neko profesionalnost in odvzeli primitivnost. Bil sem namreč že totalno razočaran, ko sem slišal govorice, da blata sploh ne bo. In tako lahko rečemo, da je blato sedaj postalo oboderska dejavnost in ne glavna dejavnost festivala. Naj bo glavna dejavnost festivala glasba in to so letos organizatorji tudi dosegli, tako da svaka jim čast. Seveda pa se je na festivalu dogajala še tisoč in ena stvar ampak o tem vam ne bom težil in če vas zanima si pojdite celotno stvar in še miljon drugih stvari počekirati na www.rock-otocec.com.


So pa organizatorji za nas pripravili še en oder in to Kerozin Stage na katerem so se predstavili malo manj znani bendi, katerih nastopov sem videl zelo malo toda dosti, da sem lahko opazil zame kar nov up na slovenski glasbeni sceni Naio Ssaion, ki so z njihovim atraktivnim in z energijo totalno nabitim nastopom totalno očarali tako publiko kot skupino Apocalyptica, ki si je njihov nastop tudi z zadovoljstvom ogledala. In tako je njihov intervju, kjer si lahko preberete več o samem bendu in njihovi glasbi, pristal v društvu intervjujev vseh večjih bendov, ki so letos nastopali na Rock Otočcu. Tako smo intervjujali Paul Di’Anna, ki naj bi bil totalno kontraverzen in strah in trepet za vsakega novinarja, toda meni se je zdel dokaj zabaven še posebej ko je razlagal o tem kako se je streljal z svojo bivšo ženo. Noro :)!Odfukane, čisto preveč energične in seveda malce zadete Fishbone, ki so bili nad Rock Otočcem in že prej omenjenim programom totalno nezadovoljni; Čistokrvne, malce smešne in predvsem plešaste Heavy Metalce z dolgimi čupami pod imenom Primal Fear – za njih smo po krajšem intervjuju ugotovili, da obožujejo porniče, tako da obvezno branje; energične in čisto preveč pozitivno nastrojene Ozomatle (Včasih imam filing, da so vsi Američani taki – prijazni in pozitivno nastrojeni namreč.Sem dobil občutek, da je to samo fasada 🙂 ) – no še vedno mislijo da je Bush asshole, tako da respect; Potem Chumbowambo smo intervjujali kar dvakrat, nakar sem kasneje ugotovil, da bi bilo bolje če bi se to zgodilo samo enkrat. S kitaristom sva se namreč zagovorila in nisva opazila, da sva naredila najdaljši intervju sploh! – neobvezno branje 😉  Potem vmes smo naredili intervju tudi z Varnostnikom in pa kitaristom skupine Kawasaki 3P, ki sta po moje najbolj zabavna sploh, še posebej Kawasaki 3P, ker je bil tip totalno pijan in ni ravno nadziral stvari, ki jih je govoril; Seveda nismo mogli iti tudi mimo energičnih Elvis Jackson; ne manjka pa tudi intervju s za moje pojme največjima zvezdama letošnjega Rock Otočca Stereo MC’s. No fanta ali raje gospoda sta se kasnje izkazala še za mnogo večja zvezdnika kot smo sprva mislili, vsaj po obnašanju sodeč. Fanta, vsaj “suhi”, sta bila kar precej ošabna in predvsem nezgovorna. Tako da je bil z njima narejen najbolj reven intervju sploh in nanj tako nisem ravno najbolj ponosen. Stereo Mc’s so bili tudi edini s katerimi se ni dalo narediti intervju po koncertu. Zakaj? Ja zato, ker jih je po koncertu varovalo okoli 20 varnostnikov, le ti pa so dobili navodilo, da v bližino 5ih metrov ne sme priti nihče. Tako so skorajda pretepli vsakega, ki je hotel priti v njuno bližino including mene, ki sem samo stal na njihovi poti in sploh nisem vedel, da bodo šli mimo. Dobil sem občutek, kot da ti varnostniki premalokrat opravljajo taka dela in potem ko eno tako delo dobijo ga opravljajo preveč resno in zaradi tega festival izgubi na feelingu. Te varnostnike bi moral poslati na učenje na festivale kot so Rock Am Ring in podobne ali pa recimo tudi na EXIT v Srbijo, kjer so znani po temu, da so varnostniki non stop dobre volje in so tam zato da pomagajo in rešujejo in ne da grenijo ljudem življenje. Varnostniki so del festivala, veselja, zabave in naj bodo resni samo takrat ko pride do problema. No ampak o tem kdaj drugič, da ne bom še o tem napisal dve strain. 🙂 . V glavnem vse bende smo intervjujali po koncertu, ker se zavedamo, da je energija takrat na višku, hkrati pa so tudi čustva najbolj močna in ravno zaradi tega so se takrat prepletala mnenja v stilu: Ali jim je bilo totalno všeč na Rock Otočcu ali pa jim je bil le ta totalno zgrešen. Toda večina bendov se je tako ali drugače pritožila nad programskim vodjem, že zaradi prej omenjenih razlogov in stage managerjem, ker naj le ta nebi opravljal svojega dela tako kot se zagre. Več v intervjujih jest pa vam vržem še zadnjo kost za razmišlanje: Zakaj za vraga enkrat na Rock Otočec ne povabijo vsaj ene velike mednarodne zvezde, katerih videospoti se trenutno recimo vrtijo na MTV-ju in ki bi pripeljala nenormalno veliko folka na festival? Tako pa dobimo na Rock Otočec vedno bende, ki so na tej sceni že zdavnej pogoreli, pregoreli v glavnem če se po domače izrazim: “Noben jih ne jebe več!” Ali pa so v Sloveniji nastopili že 5x, metaforično rečeno. Hočemo bende, kot so: Linkin Park, Limp Bizkit, P.O.D., Sum 41, Guano Apes, Marilyn Manson, Audioslave, placebo, Zwan, Queens of the Stone Age, Moby, The Cardigans, Evanescence, Metallica… Vsaj enega prosim vas!!! Hočem videti, da Rock Otočec poka po šivih! Saj vem, da so ti bendi nenormalno dragi in nasploh težko dosegljivi in da je povpraševanje po njih veliko, toda dajte povabit vsaj enega izmed teh vse ostalo pa zaflikajete z malo manj znanimi a še vedno kvalitetnimi bendi – predvsem slovenskimi. Toda še enkrat naj omenim, da je bil Rock Otočec letos prvič organiziran pod novimi organizatorji in da verjamem, da bodo le ti že naslednje leto naredili tudi nekaj v to smer. Prav tako ne bi bilo mogoče slabo, če bi en dan posvetili malo bolj pop rock zadevam. No ne bom se več pametenga delal…till 3., 4., 5., of July next year ko bo spet prišel vaš praznik!!


Še zadnja opomba: Ker vemo, da v teh intervjujih več ali manj ni point v glasbi ampak smo se pogovarjali o vsem ostalem si lahko kaj več o glasbi vsakega posameznega benda preberete na njihovih uradnih spletnih stranih, ki smo jih dopisali k vsakemu intervjuju ali pa na strani Rock Otočcca in sicer http://www.rock-otocec.com/Main_stage.htm . Se pa tudi opravičujem za miljon tisoč dvesto trinajst napak (Ja preštel sem jih, pa kaj!!!), ki sem jih naredil pri pisanju tega 45 strani dolgega diplomskega dela na temo Rock Otočec. Stvar je namreč tako obsežna, da se mi je ni dalo pregledovati. Upam, da ne zamerite. Naj se prebiranje intervjujev končno začne…v glavnem enjoy!


op.ur. – Zarad obseznosti intervjujev jih bomo na RockOnNet-u objavljali enega za drugim in vas sproti obvescali!


Intervjuji:
Paul Di’ Anno
Naio Ssaion
Fisbone
Primal Fear


Mitja Okorn


foto: Bojan Okorn, Aleš Serajnik Sergio

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.