Raj(anja) na Rock Otočcu – nedeljski flashback

Stereo MC's

Stereo MC’s

Zadnji dan je bil namenjen predvsem “kuliranju” ter uživanju v trenutkih, ki so nam še ostali v Raju. Predvsem sonce nam je dajalo novih moči in energijo, ki jo je mnogim že kar močno primanjkovalo.


Dopoldne smo predvsem počivali, nekateri so se odločili, da bodo še malce poležali, spet drugi pa so se posvetili ostalim obodrskim dejavnostim, ki so jih ponujali letos na Otočcu.


Na “art stageu” smo si ogledali klovna Elana, kasneje pa je bil čas za improligo. Kot vedno, je bila zelo zanimiva in imeli smo razlog, da smo se zabavali. Za tiste, ki so navdušeni nad filmom, je bil na voljo kino, ko se filmi niso predvajali pa se je vrtela glasba. Celo, ko se je program na obeh odrih že zaključil, je na velikem platnu še vedno bil na ogled kak film. Vendar večino časa ni bilo v bližini prav veliko ljudi.


Zopet ni bilo časa, da bi si ogledala vse skupine, ki so se predstavile na Kerozinu, zato naj jih le naštejem: Dr. zero, Mary jane, Swamp, Kareem, Adijo kultura, Disco drive, The cassettes. Vse skupaj se je na tem odru zaključilo čisto prekmalu, zato sem slišala mnogo pritožb glede tega.


Veliko ljudi (in predvsem skupin) pa se je pritoževalo predvsem nad ozvočenjem in nasploh slabo tehnično usklajenostjo. Glede teh stvari je Otočec v evropskem merilu še precej neizkušen festival. Upam, da bodo drugo leto te stvari odpravili in morda celo bolje poskrbeli za obveščenost. Problem pa je bil tudi pri drugih stvareh, vendar se je na koncu vse končalo kot je treba. Pri nekaterih z grenkim priokusom, večina pa je bila z letošnjim Rock Otočcem zadovoljna.


Na glavnem odru so se predstavili Š.U.N.D., za njimi pa hrvaški Flayer. Njih s(m)o opazovali bolj od daleč, a so bili kar sprejemljivi. Prava energija na odru, vendar spet problem, da je bila ura prezgodnja.


Ko so prišli Psycho-Path, je bila zgodba povsem drugačna. Gledalo jih je kar nekaj ljudi in prav zagotovo so oni ena od boljših skupin, ki so ta dan nastopile.


Sledili so Noundo, nato pa še Električni orgazam. Malce nostalgije prav zagotovo ni bilo odveč. Kar nekaj zadovoljnih obiskovalcev je prepevalo z njimi hite, ki jih prav zagotovo mnogi poznate. Sicer so že izkušeni in težav z dobro izpeljanimi nastopi nikakor nimajo.


Skupina, ki je na glavnem odru izstopala je bila Noctiferia. Še vedno se sprašujem, zakaj jih niso raje prestavili na petek, ko je bilo na festivalu res veliko metal fanov. V nedeljo pod odrom ni bilo videti več kot nekaj deset privržencev, ki so jih z veseljem spodbujali. Njihov zvok ni bil tak, kot smo ga sicer navajeni. Menda, da so tudi oni imeli težave z opremo in podobnimi stvarmi, morda zato niso zveneli tako, kot bi bilo treba. Zdelo se mi je, da niso pokazali vsega, kar bi sicer lahko.


Prava paša za oči so bili O.S.T., ki so uprizorili pravi spektakel. Postregli so nam z nekaj komadi iz njihove plošče 8mm, veliko pa je bilo tudi predelav. Pevec Lado Bizovičar je dokazal, da mu bruhanje ognja ne dela težav, in tudi sicer je bilo zanimivo ob vseh pirotehniki spremljati koncert. Prav oni so bili tisto pravo za fotografe, ki so le čakali, da ujamejo kakšno dobro fotko. Kritika o skupini je le ta – malce več svoje glasbe in lepo prosim, naslednjič naj nastopajo dlje časa, saj smo se komaj ogreli, že jih ni bilo več.


Zadeva se je že vedno bolj bližala koncu, torej je bil čas za Partibrejkerse. Zopet nekaj za ljubitelje takšne glasbe. Zelo v redu, da so jih uvrstili na spored na isti dan kot pa Električni orgazam.


Še veliki finale nas je ločil do res zadnjega koncerta Otočcu 2003. Stereo MC’s so nekateri poslušali z veseljem, spet drugi so hoteli, da se njun nastop ne konča, saj je bil zaključek festivala skoraj neizogiben. Stereo MC’s naj bi ljudi pripeljala do vrhunca dogajanja, kar se v mnogih primerih žal ni zgodilo. Ljudje so bili utrujeni, pravega stika s publiko pa jima ni uspelo vzpostaviti.


In tako se je končal. Že sedmi festival Rock otočec na letališču Prečna. Imeli smo se lepo in vsekakor smo uživali. Raj nam še nekaj časa ni dal spati, za sabo pa smo pustili mnogo lepih spominov na čas, ko je še trajalo. Obljubili smo si, da drugo leto spet pridemo. Torej, se vidimo na osmem Otočcu naslednje leto!


Nina Jenko


foto: Bojan Okorn, Aleš Serajnik – Sergio

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.