Raj(anja) na Rock Otočcu – sobotni flashback

Elvis Jackson

Elvis Jackson

V sobotno jutro smo se prebudili, ko je bilo sonce že visoko na nebu. Obetal se nam je prav lep dan. Po kampu je bilo že kar nekaj zbujenih, nekateri pa so raje še malce ležali in čakali, da njihova glava ne bo več tako težka.


Pozno dopoldne je bilo več kot primerno za skok v Novo mesto, nekateri so se odpravili na kopanje ali pa na paint ball. Lahko smo si šli barvati majčke, delati nakit, se tetovirati… Spet drugi pa so se odločili za nastavljanje sončku in kakšno hladno pijačo, ki je na Otočcu res ni primanjkovalo.


Na “art stageu” so za glasbo najprej poskrbeli mojstri didgeredoo-ja, kasneje pa je bil na vrsti težko pričakovani “Faik kontest”. Množica radovednih obiskovalcev se je tekmovanju z veseljem nasmejala, saj je bilo res zanimivo gledati odrske predstavitve na hitro sestavljenih skupin, ki so na playback prepevali pesmi ter jih zaigrali na faik (se pravi ne pravih) instrumentih. Največje navdušenje je požela “Happy family”, ki so se odločili, da se predstavijo s pesmijo “Poredni gosti”, ki jo izvajajo Zmelkoow. Zmagovalci pa so bili prav tako Sepultura wannabe, ki so bili zelo zabavni. Predvsem z veliko “lasnega miganja”, kot bi “slemanje” lahko tudi poimenovali.


Za tem je sledil težko pričakovani nastop Slona in Sadeža. Žival in sadje na odru, to je tisto, kar je potrebno, da se ljudje nasmejijo. Čeprav sem ju sama gledala že velikokrat, sem vedno znova navdušena nad njima. Znana sta po tem, da znata narediti pristni stik s publiko, jih pripravita do prepevanja, nekatere celo do razmišljanja. Vsekakor sta to “modela”, ki znata z ljudmi. Prav zagotovo sta bila prav ona dva krivca, da sta marsikomu razvedrila sobotno popoldne.


Kasneje pa so bili na “Art stageu” prisotni še Rodbina trgavšek, ki so prav tako navdušili. Sicer se niso predstavili v popolni postavi, pa vendar. Take stvari so na festivalih vedno več kot dobrodošle in tudi tu so jo ljudje sprejeli z odobravanjem. Zdi se mi, da bi drugo leto morali temu posvetiti še več časa, oz. morda celo poseben oder.


Kar kmalu pa se je dogajanje že preselilo tudi na “Kerozin stage”, kjer so sobotni koncertni ciklus pričeli ljubljanski FluFlu. Na tem istem odru so se predstavili tudi Sarcom, kasneje pa Unlisted. Žal je bilo vseh skupin preveč, da bi si sama ogledala celotne njihove nastope, sem pa ujela par minut vsakega izvajalca. Težko jih je komentirati, ker konec koncev ne bi bilo prav, če bi na osnovi (malo)slišanega sodila celoten koncert. Na Kerozinu so bili prisotni (in prisebni?) še: Red five point star, Crazed farms, Skylab, Carina, Bleed on, naio ssaion, Kiks ter Tha flow.


Sama sem se večino časa zadrževala v bližini glavnega odra, kjer je bilo tudi sicer zbranih največ ljudi. Začeli so Fortaste, nadaljevali pa C.R.A.S.H., Father, Sciocchi balocchi, ki so med publiko “zmetali” celo nekaj cd-jev. Vse skupine so bile zanimive, vsaka na svoj način. Vendar je dejstvo, da so nekateri raje poležavali v šotorih, kot da bi si šli poslušati dobre koncerte. To je pač slaba stran tega, če na nekem festivalu nastopaš precej zgodaj (skupine so igrale tja od 16.00 do 19.00), ko večino ljudi še niti ni pod odrom. Ampak tistih nekaj, ki so nastope poslušali, so morda celo bili veseli, da niso bili takrat kje drugje.


V glavnem, okoli sedme ure zvečer je bil čas za Ks!ht. Že prej, ko so se imeli tonske vaje, sem se radovedna spraševala, kaj nam tokrat pripravljajo, saj je bil na odru poleg njih še cel zborček. Končno je bilo jasno. Nebo se je stemnilo, pihal je veter in rečem, lahko samo to, da je bil pogled na oder veličasten. Narava jim je bila očitno naklonjena, saj se je prav takšno vreme naravnost odlično skladalo z njihovim nastopom. Pri eni pesmi pa jih je na odru spremljalo še deset vokalistov. Mnogi so bili nad njimi navdušeni.


Za njimi so na oder prišli Ozomatli, ki so bili zame tudi najbolj pozitivno presenečenje letošnjega Otočca. Sicer smo jih kar dolgo čakali, ker so Ozomatli številčna zasedba, ki rabijo kar nekaj časa, da se pripravijo. Mene so popolnoma očarali in podobne izjave sem slišala še od mnogih, s katerimi sem se pogovarjala. Njihovi glasbi se preprosto prepustiš, saj je sestavljena iz toliko različnih zvrsti, da prav zagotovo vsak najde kaj zase. S publiko znajo, to je več kot le jasno. Enostavno ne moreš samo gledati na oder in jih le poslušati, z njimi sodeluješ, ploskaš, migaš, prepustiš se “filingu” in glasba te odnese. Sploh pa so totalno presenetili, ko so po končanem nastopu vsi odšli med publiko. Preko ograje, med ljudi. Še celo varnostnikom ni bilo prav nič jasno. Tam pa so kasneje uprizorili še en koncert in občinstvo je z veseljem sodelovalo z njimi. Res so face, ker ne vem, če bi si že slovenski glasbeniki upali med “podivjano” publiko. Sploh pa skupina kova, kot so oni. Težko je verjeti, da ima kdo toliko “jajc”, da ne glede na vse naredi še intenzivnejši stik s publiko. Vsekakor so Ozomatlom namenili premalo pozornosti, saj bi si jo zaslužili mnogo več.


Vlado Kreslin, ki je nadaljeval za njimi je pošteno ogrel množico. S hiti, ki so jih z veseljem prepevali z njim, je čas prehitro mineval. In vse nas je veselilo, da je Vladek spet med nami, ker on res zna. Ob toliko odličnih skladbah, kot jih premore prav on, je nemogoče ostati hladen. Veseli me, da se je spet vrnil na Otočec.


Seveda so za pravi “raztur” poskrbeli Elvis Jackson, ki so skakali in skakali… In na odru je bilo toliko energije, da jo le redko kje vidiš. Sicer so zopet uporabljali njihove “fore” ala metanje wc papirja po zraku, baloni, vse je letelo naokrog. Ni čudno, da so fantje tako pozitivno naravnani, ker tudi ljudje z veseljem sodelujejo z njimi. Komad “Smoking ganja” pa je z njimi zapelo mnogo ljudi. Le zakaj? 🙂


Skupina Chumbawamba, ki so prišli na vrsto kasneje, so mene popolnoma “zabedirali”. Mogoče si mislite, da sem pač čudna, če mi oni niso všeč, a enostavno niso sodili ob tistem času, na ta oder. Verjamem, da so oni glasbeniki velikega kova, ki lahko pokažejo marsikaj, vendar daleč od tega, da so to na odru Rock Otočca naredili. Zdi se, kot da se z enim hitom (Tubthumping) “šlepajo” že vso njihovo glasbeno kariero. Ljudje so bili zdolgočaseni, celo prenekateri nezadovoljni žvižgi obiskovalcev so želeli, naj se čimprej “poberejo” iz odra. Razumem, da imajo oni nek svoj pogled na svet, vendar včasih delujejo že prav neokusno.


Tiste, ki s(m)o jih vsi najbolj težko pričakovali, so naše oči na odru ugledale šele okoli druge ure zjutraj. Zamujali so skoraj eno uro in pol in le kdo neki je bil krivec. Marsikdo se je spraševal prav to, saj je bila nestrpnost med ljudmi že na višku, mnogim se je zdelo že prav neumno, da stojimo tam in čakamo nekaj, kar se zdi, da nikoli ne bomo dočakali. Zatajila je tehnika. Seveda niso delovali niti mikrofoni, ko se je Sadež trudil, da bi nam povedal, zakaj zavraga je treba tako dolgo čakati. Medtem pa je nebo razsvetlil tudi prelep ognjemet, vendar se mi zdi, da niso izbrali ravno pravega časa zanj. Po tem so končno prišli. Apocalyptica. Skupina, ki je v vseh pogledih nekaj prav posebnega. Njihova zvrst glasbe jih naredi edinstvene in ljudje ponorijo, ko se zasliši zvok čela. Predstavili so nam nekaj skladb, nas nagovorili, na njihovih obrazih pa se je poznala utrujenost in nejevoljnost, saj niso nastopali ravno ob zgodnji uri. Čeprav je obdobje, ko so preigravali skladbe Metallice, že za njimi, smo imeli čast slišati tudi to. Koncert je bil vsekakor višek večera, saj se je pod odrom zbralo kar okoli 8 tisoč ljudi, če ne še več. Polno je bilo do zadnjega kotička. Če odštejemo tehnične težave, so se fantje izkazali.


Ozračje so umirili še Posodi mi jurja in takrat se je število ljudi vidno zmanjšalo. Nekateri so odšli v svoje šotore, spet drugi za šank. Vsakemu svoje.


Tako se je zaključil drugi dan na Otočcu. Uživali smo. In se imeli fino. V raju je bilo, kot vsako leto, nekaj posebnega, a žal so se organizatorji pri nekaterih stvareh malce ušteli. Vseeno upam, da bo drugo leto še boljše, saj se festival razvija in raste.


Nedeljsko poročilo sledi v naslednjem članku.


Nina Jenko


foto: Bojan OkornAleš Serajnik – Sergio

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.