Basovski virtuoz Marcus Miller v Križankah

marcus_miller_001

Marcus Miller je s svojim nastopom v Križankah otvoril niz štirh koncertov, ki se bodo v tem tednu zgodili v okviru Ljubljanskega poletnega festivala in organizaciji Braneta Rončela.


Je virtuoz z basovsko kitaro, aranžer, skladatelj, producent… Poleg Millerja (bas kitara, klarinet, saksofon) so igrali še Michael ‘Patches’ Stewart (trobenta), Dean Brown (kitare), Leroy ‘Scooter’ Taylor (klaviature), Roger Byam (saksofon, flavta) in Poogie Bell (bobni).


Sprva nekoliko zadržano poslušalstvo se je počasi ogrevalo in (predvsem v zadnjih vrstah) začelo migati v ritmih mešanice jazza, funka, bluesa, fusion, R&B in celo popa. Od publike se je Miller hotel posloviti že po slabi uri, a ga je le-ta priklicala nazaj in mu naklonila pravo mero pozornosti. Tokrat so celotne Križanke navdušeno ‘groovale’.


Čar njegove glasbe je v tem, da te lahko v trenutku popelje na pot okoli sveta. Brez težav si lahko predstavljaš, kako ležiš na plaži in uživaš, ali pa se v mislih sprehajaš po ulicah jazzovskega New Orleansa…  Zato ga je publika ponovno priklicala na oder tudi po tem, ko se je zares ‘dokončno’ poslovil, in ga skorajda prisilila, da je igral še dolgo. Nepozaben koncert po katerem človek še nekaj časa miga v ritmu glasbe, ki mu igra v spominu.


Marcus Miller zase pravi: ‘Rad imam stvari v ravnovesju, povezujem R&B, jazz, funk in filmsko glasbo, ki mi pomagajo odražati, kaj se dogaja v našem svetu. Venomer poskušam izzivati sebe, da rastem in postajam boljši.’


Je tudi dobitnik nagrade Grammy za najboljši sodobni jazz album leta 2001.  Nekaj let je preživel v New Yorku kot vrhunski studijski glasbenik, ki je med drugimi delal z Aretho Franklin, Roberto Flack, Groverjem Washingtonom Jr., Bobom Jamesom in Davidom Sanbornom. Kot basist se je pojavil na več kot 400 ploščah, vključno s posnetki tako raznolikih umetnikov kot so Joe Sample, McCoy Tyner, Mariah Carey, Bill Withers, Elton John, Bryan Ferry, Frank Sinatra in LL Cool J.


Leta 1981 se je pridružil svojemu idolu iz mladostniških let Milesu Davisu in preživel dve leti na poti z legendarnim jazzovskim glasbenikom.


Nato se je Miller posvetil produciranju. Njegova prva velika produkcija je bila Voyeur Davida Sanborna, ki mu je prinesel Grammyja. Miller je pozneje produciral različne druge vrhunske albume za Sanborna, vključno s Close Up, Upfront ter Inside, ki je leta 2000 dobil Grammyja.


Več kot dvajset let je Miller sodeloval tudi z Lutherjem Vandrossom, legendo R&B glasbe. Skozi leta je Miller v Vandrosov repertoar prispeval neštete hite  tako kot producent kot tudi pisec. Med njimi so ‘Till My Baby Comes Home’, ‘It’s Over Now’, ‘Any Love’, I’m Only Human’ ter ‘The Power Of Love’, ki je leta 1991 prejela Grammyja za R&B pesem leta. Produciral je tudi za glasbenike kot so: Miles Davis, Al Jarreau, The Crusaders, Wayne Shorter, Take 6, Chaka Khan, Kenny Garrett ter Luther Vandross.


Po tem ko je mnogo let preživel kot producent in studijski glasbenik, se je Miller proti koncu leta 1993 osredotočil na svojo lastno kariero z izdajo The Sun Don’t Lie. Ob izdaji Tales leta 1995 je Miller ponovno začel raziskovati glasbo temnopoltih umetnikov in njen razvoj v preteklih treh desetletjih. Po letih turnej in kot odgovor na prošnje oboževalcev je bil leta 1997 izdan Live & More.


M2 (‘M-squared’), njegova prva izdaja novega tisočletja, je leta 2001 prejela Grammyja za najboljši sodobni jazzovski album in Jazziz ga je izbral za enega od 10 najboljših CD-jev leta.


Maja Pecelj


Foto: ZUBi

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.