Urša & PR – Homo Ludens

Urša & PR - Homo Ludens

Urša & PR – Homo Ludens

Založba: Menart / Distribucija: Menart, 2002


Takole – to je prvenec Urše & PR. Na ploščku najdemo 12 skladb, ki jih lahko uvrstim v pop rock. Sicer pa se mi zdi, da Urša ne vztraja pri tej zvrsti, pač pa malo eksperimentira še z drugimi glasbenimi slogi. Vse skladbe pa imajo nekaj skupnega – to so odlična besedila. Cel plošček je odlično sestavljen, saj nam v prvi polovici pokaže slabosti v družbi in še bolj slabosti vsakega izmed nas. Lahko bi jih kar po vrsti našteli, saj jih vidimo in občutimo vsak dan – laži in prevare, droge in alkohol, zapravljanje brez meja in pehanje za stvarmi, ki jih ne potrebujemo. Predvsem pa izstopa jasno pokazano manipuliranje medijev v službi velikih ( politiki, marketing in tako naprej ) s preprostimi ljudmi. Zdi se mi, da je v pesmi Rajš mam hrup združeno vse, kar ima Urša za povedati v prvem delu in jasno opredeli, da je pravzaprav upornik. Če ne v življenju, pa vsaj v pesmih, ki jih prepeva. Domiselno in provokativno pa so v besedilo uvodne pesmi vpete besede iz himne ( ali pa Prešernove Zdravljice, kot vam je ljubše! ).
V to polovico nekako ne sodi pesem Čas, da grem. Morda pa ni vse tako črno…


Druga polovica pa je tista svetla točka ploščka. Je izbor pozitivnih lastnosti, ki nas ženejo v življenju – ljubezen, upanje, želja po normalnem komuniciranju z ljudmi in pa spraševanje o bivanjskih vprašanjih, ki jih pogosto v vsem hitenju prezremo. Ali pa mislimo, da že vse vemo… Kdo bi vedel… In kot v prvem delu tudi tu izstopa priredba uvodnega songa. Kot da nas Urša tokrat poskuša spomniti, da ni vse lepo…
Poleg besedil je potrebno omeniti še aranžmaje skladb. Ob prvem poslušanju se mi sploh ni zdelo, da je to prvenec skupine. Dobro dodelani in prijetni za poslušanje. Zvok je poln in dobro uravnovešen. Ni nobene pretirane agresije, razen morda v uvodu, kjer pa je pravzaprav potreba zaradi samega besedila ( vse se ponovi še v priredbi uvodnega songa ).
Edina slabša stvar je vokal. Zdi se mi, da dobro zazveni skupaj s spremljajočimi vokali, Urša sama pa deluje nekoliko neprepričljivo. Najbolj se to sliši v pesmi Edini, ki je priredba pesmi Shania-e Twain. Sploh pa je škoda, da je ta pesem na ploščku, ker se zdi to popolnoma nepotrebno. Sami imajo dovolj za povedati in za zaigrati. Najbrž je bila kakšnemu članu skupine posebej všeč ( pesem je v originalu namreč ljubezenska izpoved in poročna zaobljuba! ) in verjetno ni ravno zaradi komercialnega namena na ploščku.
Moji favoriti na ploščku? Težko reči. Najbolj so mi všečni v Kdo ta svet vrti ( odlično dopolnilo Coleta Morettija kot spremljajočega vokala! ), Ostajam na poti,Ulične luči in Svet brez besed. Prav zadnji pa nas poziva k strpnosti do drugačnosti in do drugačnih od vseh nas, ki nam besede vse preveč lahkotno in hitro letijo z jezika.


Urša, drži se besed na ovitku… In le tako naprej.


Zanimiv izdelek skupine, ki trka na vest vsakega izmed nas. Priporočam nekoliko bolj zahtevnim poslušalcem.


Rudi

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.