Nova Gorica je bila za teden dni mesto mladih!

Elvis Jackson - foto: Mansy

Elvis Jackson – foto: Mansy

Flashback: Nova Gorica, 25.4. – 1.5.2003


Od 25. aprila do 1. maja 2003 je v Novi Gorici potekalo že tretje leto zapored dogajanje v organizaciji Kluba goriških študentov, ki so ga poimenovali Mesto mladih 03 – brez mej. Šlo je za vrsto prireditev iz področja športa in kulture, poleg teh pa so se odvijale še okrogle mize, izobraževalne aktivnosti, delavnice za najmlajše… Za nas najzanimivejši so bili seveda glasbeni dogodki, še posebej pa smo se osredotočili na koncerte raznovrstnih glasbenih žanrov slovenskih in tujih izvajalcev.


Vse se je začelo v petek, 25.04. v lokalu Kluba goriških študentov Cyberii, ki tudi v bolj mrtvih tednih, kar se dogajanja tiče, lepo skrbi za klubsko-glasbeno zabavo novogoriške mladine. Otvoritveni koncert je imel Shatzi, ki je za to priliko zbral očitno bolj ad hoc ekipo, tako da se je le-ta morala zanašati predvsem na svoje (hvalabogu odlične) sposobnosti in na (nekoliko nezanesljivega) mojstra za playback. Čeprav so nam zaradi pomanjkanja repertoarja po njihovih besedah prodajali meglo, ali bolje rečeno čisto improvizacijo, so publiko v skoraj do zadnjega kotička polnem lokalu spravili v odlično razpoloženje.

Na sobotni večer, 26.04., se je koncertno dogajanje preselilo na prosto, pred Klub goriških študentov, na tako imenovano Poletno sceno. Trio Lolita je razveselil bolj zahtevno publiko s svojim karakterističnim pristopom do različnih glasbenih trendov, vseskozi temelječ na jazzu. Prijeten večer in koncert na prostem je prav gotovo pripomogel k temu, da so se tudi naključni sprehajalci ustavili in prisluhnili izredno zanimivi in tehnično dobro podkovani trojici.

Kljub vsej prizadevnosti ne moremo biti prisotni vedno in povsod in tako si v si nedeljo, 27.04., nismo ogledali koncerta legende slovenske glasbene scene Vlada Kreslina in Malih bogov. Veličini primerno je bil izbran tudi prostor za njegov koncert – novogoriški Kulturni dom, rezerviran za zvezde večjega formata in za bolj »sedeče« koncerte. Ne dvomimo, da je Vlado kot vedno postregel z odlično predstavo in z najboljšim kar skriva njegova prepolna glasbena zakladnica.

Smo pa že v ponedeljek, 28.04., spet pridno zakorakali v Mesto mladih, ki je glasbo tokrat gostilo na Mostovni, sedaj že dobro uveljavljenem novogoriškem »placu« za alternativno glasbeno kulturo. Mostovna je bila tokrat bolj komercialna in aktivistična kot sicer, saj odstopili prostor tudi prodajalcem gadgetov nastopajočih, pa tudi okoljevarstvenikom, ki se borijo proti nafti v morju. Večer, ki so ga organizatorji poimenovali Transalpina, je bil prvi v seriji koncertov z več nastopajočimi. Otvorili so ga mladi še neuveljavljeni bendi: Hercolass, Anna non vuole in Iztok in avenija. Zgodnja ura njihovega nastopa in več ali manj neznana imena so botrovala kaj skromnemu obisku. So se pa okoli 21. ure ljudje množično začeli zgrinjati na Mostovno, kajti pričakovali smo (skoraj) lokalce in (že skoraj) legende Elvis Jackson in kanadske (definitivno) legende Hanson Brothers. Ne glede na relativno visoko vstopnino in izredno neprijazno osebje na vhodu, se je na dvorišču Mostovne zbrala res številna množica obiskovalcev.

No, kmalu smo zaslišali »Dobro jutro« ter »Pozdravljena Nova Gorica« in na odru so že stali Elvis Jackson, nakar so seveda vsi nadebudni žurerji stekli čimbliže odru in žur se je začel. Njihov punkrock, ki mnogokrat sede na reggae in ska ritme, v katerega se tu in tam vplete še kakšno bolj metalsko žaganje, dopolnjuje še energičen, duhovit, samoironičen in vseskozi pozitiven nastop in prepozvnavni stil oblačenja. Elvis Jackson so pravi odpiljenci, ki znajo energijo prenesti tudi na poslušalce. Ti so v prvih vrstah skakali, se prerivali kot se spodobi za pravi punk koncert, najpogumnejši pa so splezali na oder in izvajali stage diving. Tisti v zadnjih vrstah pa so raje prisluhnili glasbi in se nežno prepustili pop-punkerskim do nu-metalskim zvokom. Ob koncu nastopa so Elvis Jackson publiko pozvali, naj si zaploska, aplavzu pa so se pridružili tudi oni sami, svojega percussionista pa so počastili z Happy birthday.

Sledila je pavza za okrepčanje, osvežitev in ogledovanje za znanimi obrazi, ki jih je treba pozdraviti, ko pa so se z odra zaslišali zvoki, ki so napovedovali začetek naslednjega nastopa, so se obiskovalci ponovno množično zgrnili bliže odru, najbolj navdušeni pa so si ponovno izborili prostor tik pod njim. Dokaj bizaren pogled na oder je kazal štiri sivolase rahlo plešaste »fante v najboljših letih«, ki so si svojemu najljubšemu športu primerno izbrali tudi image – hokejske majice in zaščitne maske… – odbiti Hanson Brothers iz Kanade. Stereotipna pričakovanja glede na njihova leta je bilo treba hitro pospraviti, kajti čakal nas je duhovit nastop, zabaven, energičen, poln punkerskega poskakovanja in dopolnjen s kratkimi šovi (a la bobnar poprime za bas, pa mu ga pevec iztrže iz rok in ga pošlje nazaj na njegovo mesto). Njihova glasba je klasični punk rock, je pa bandu videti in slišati, da so že dolgo skupaj, saj so uigrani do popolnosti. Publiki niso dovolili predaha, glasba prijetna za uho in primerna za plesanje (= skakanje) je ustvarila odlično vzdušje, publika je bila pristno navdušena, vsakdo, če le ni bil prislonjen na šank, se je vsaj pozibaval ob živahnih ritmih. Tudi tisti, ki tokrat za vstopnino niso nabrali, so prišli na svoj račun sedeč na pločniku pred Mostovno. Kanadčani so s svojim neumornim igranjem pripeljali večer do uspešnega konca, prireditve na prostem imajo seveda kot vedno svojo horo legalis, vendar obiskovalci še lep čas niso zapustili prizorišča.

Naj na tem mestu pohvalimo ozvočenje Rok Otočca, ki je nezgrešljiva obljuba za dober zvok, in se je izkazalo ta večer pa tudi na koncertih, ki so sledili.

Etnično obarvan torkov večer, 29.04., se je odvijal na Travniku pred občinsko stavbo, ki se v zadnjih letih izkazuje kot primeren prostor za bolj množične prireditve v Novi Gorici in dobiva vse več uporabnih funkcij in ni več, kot v bolj svinčenih časih, le nedotakljivi ščit lokalne oblasti. Večer se je začel s skupino iz Furlanije-Julijske krajine, ki si je nadela ime Kosovni odpadki. Njihova glasba z etničnimi primesmi, je udarna in živa, ljudske napeve dopolnjujejo s sodobnimi ritmi in zvoki.

Večer so nadaljevali največji glasbeni zabavljači Ana Pupedan. Tudi oni so nam odigrali nekaj ljudskih v bolj rock verziji. Skupina zelo veliko improvizira, tako je vsak njihov nastop skoraj unikaten. Kritiko naj izrečemo le na račun vsaj na posluh identičnih ritmov njihovih pesmi (z redkimi izjemami), tako postane uro in pol dolg koncert proti koncu že pošteno monoton, upoštevajoč da ob nepoznavanju njihovih besedil poslušalec ne razume mnogo. Temu primeren je bil tokrat odziv publike, čeprav so pa Ana Pupedan uigran bend z odličnim nastopom. Popestritev njihovega nastopa so bili Mefisto in flame, s čarobnim in dinamičnim ognjenim plesom ter z bruhanjem ognja. Marsikoga je bolj pritegnil ogenj, koncert pa je služil bolj za glasbeno podlago.

Zadnji so nastopili Belfast Food iz Reke. Hrvaška skupina je znana po svoji mešanici folk glasbe, ki bazira predvsem na irskih plesih in ritmih 18. stoletja. Šesterica postavnih fantov si je za odrsko obleko izbrala škotske kilte, z izjemo bobnarja, ki se je raje okitil s superherojem Batmanom. Seveda smo se spraševali, ali tako kot Škotje tudi oni pod kilti ne nosijo ničesar. Odgovor smo dobili kasneje, ko je pevec izpod kilta privlekel spodnjice. Z njihovim nastopom se je pravi žur zares začel, saj fantje poleg obvladovanja instrumentov vedo tudi, kako pripraviti publiko do zabave. Množica je zaživela, tudi šankisti in tisti bolj v ozadju so prišli bliže odru in preklopili na dalmatinsko-irsko rajanje. V njihovi glasbi vsakdo najde kaj zase, saj se Belfast Food žanrsko ne omejujejo in postrežejo tako z disco ritmi, kot s punk in country komadi. Temu primeren je tudi njihov nabor inštrumentov, saj poleg običajne sestave »kitara, bas kitara, bobni«, premorejo tudi violino, flavto, banjo in harmoniko. Pa še odlični pevci so. Zaključili so s kar nekaj priredbami, med drugimi Billy Jean in Another Brick in the Wall, ter Whiskey in the Jar v treh različicah. Rezultat te mešanice je bilo rajanje in pristna zabava, ki bi trajala dolgo v noč, če ne bi bilo policijske ure, 00.00.

Zaključni sredin večer, 30.04., poimenovan Kresovanje »Razkošje v travi« se je ponovno odvijal na Travniku pred občinsko zgradbo, bil pa je bolj bluesovsko-jazzovsko obarvan. Začela ga je novogoriška zasedba Passo Continuo. Mladi glasbeniki, ki imajo na lokalnem področju že kar nekaj navdušenih oboževalcev, preprosto uživajo v glasbi, kar se tudi ob njihovem nastopu začuti. So uigrani, njihova avtorska glasba je prijetnih melodij in ritmov, pa še za žuranje je primerna.

Pred nastopom naslednje skupine je novogoriški župan skupaj s taborniki prižgal prvomajski kres. Do takrat se je na travniku nabralo že mnogo domačinov vseh starostnih skupin in prav lepo je bilo videti, da se znajo vse generacije še vedno zabavati skupaj, za Novo Gorico to namreč ni najbolj vsakdanja stvar. Glasbeno dogajanje je nadaljevala številčna zamejska zasedba The Authentics. Tričlanska pihalna sekcija in energični pevec so nas popeljali od ska-swinga do rocksteady klasike. Zamejci so doma v žanru, ki so si ga izbrali, in bodo prav gotovo z vztrajnim nastopanjem v matični domovini nabrali svojo publiko, saj so dovolj prepričljivi v nastopu, vendar pa po našem mnenju njihovemu nastopu manjka kakšen bolj živahen komad, kjer bi beats per minute malce narasli in zbudili na trenutke otopelo publiko.

No pa smo pri devetčlanski skupini iz Novega Mesta – Moveknowledgement. Njihova glasba je drugačna, inovativna, s svojstveno kombinacijo hip hopa, junglea, soula, funka, raggeaja in drum’n’bassa jih ni mogoče primerjati z nobeno drugo skupino, vsaj na slovenski sceni ne. Ko jih slišite vam je jasno zakaj…njihov nastop je prežet z energijo, življenjem in pozitivizmom. N’Toko nastope popestri s freestylom, sicer pa so njihova besedila enako prepričljiva v slovenščini kot v angleščini. Ne le da je zanimiva sama glasba, tudi odlični in uigrani glasbeniki so, najbolj zanimiva pa je kombinacija rapanja in zelo lepega ter melodičnega glasu pevke Sandre. Zanimivo, da taka kombinacija rap/petje postaja MTVjevski pop trend, morebiti bo pripomogla Moveknowledgementu, da bodo pridobili več poslušalcev.

Odmor za okrepitev in že so na odru zvezde večera Soul Fingers. Začeli so z inštrumentalnim komadom in nato sta na oder priskočila glavna entertainerja, brata Denis in Haris, in žur ob priredbah iz raznih koncev, vendar vseh zvestih soulu šestdesetih, se je začel. Njihov koncert je pravi mali energični spektakel, kot pravi pridigarji energijo in pozitivnega duha prenesejo na publiko, ki je neumorno plesala in na ukaz ubogala vsako kretnjo MCja, roke so se dvigale, refreni so se zvesto pripevali. Poleg zares izvrstnega benda sta oder popestrili tudi seksi back vokalistki, ki sta samo s svojo pojavo takoj ogreli moški del publike. Tokrat se publika ni ohladila niti ko se je koncert uradno zaključil, ko je že grozilo, da bodo intervenirale sile javnega reda in miru, kajti prireditev bi se absolutno morala zaključiti ob enih ponoči. Iz polnih pljuč priklicani na bis, so Soul Fingers odigrali še zadnji komad in čudovito zaključili celotedensko dogajanje.
Na koncu še pohvale Klubu goriških študentov za prizadevnost in odlično organizacijo in veselimo se že Mesta mladih 04.


Aleša & Maša

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.