Sphericube vs Manul

Manul

Manul

Gala Hala , Metelkova Mesto 09.04.2003


Sreda zvečer, ponavadi dan v Ljubljani, kjer se začenja pospešena koncertna aktivnost, ki traja do konca tedna. Čeprav je meni četrtek bolj všeč. V sredo P.N.C. crew na Metelkovi, Gala Hala


Prvi pravi nastop dveh skupin v okviru te združbe, krožka imenovanega Prekmurje Noise Conspiracy. Pri tem mislim prvič samostojno, brez velikih bratov Psycho-Path. Saj razumete, večina ljudi je na teh koncertih zaradi Psycho-Path, ne zaradi anonimnih predvozačev iz SV vukojebine. Prekmurje (beri tudi Pomurje) je izvrglo kar precejšnje število mladih, kasneje tudi respektabilnih skupin v okvirih tako slovenske kot širše scene. Ampak to so bili le solo izleti bendov, to se pravi lokacijsko determinirani a njihov preboj nikakor ni bil pogojen s t.i. ‘sceno’ v Prekmurju. Opraviti je bilo potrebno jebeno težko delo za uveljavitev, brez neke lokalne podpore (razen rojstnega kraja) v širšem pomenu. V tem kontekstu je nastala ta združba najprej v glavi posameznika (Jerneja iz Psycho Path), da bi jo kasneje sprejeli vsi pridruženi člani z ciljem postavljanja stvari na skupni imenovalec in lažje identifikacije izven naših krajev. Če komu zveni pretenciozno, njegov problem.
Kakorkoli, končno prvi pravi test za dve mladi skupini, Sphericube prvič izven okvirov Prekmurja (pa takoj na prvo bojno linijo v Laibach!), Manul le v vlogi special guest na koncertih zgoraj omenjene skupine. Preizkušnja, če ta kolektiv nosi in lahko vzdrži ime P.N.C. ali je to samo v glavah posameznih lokalnih aktivistov na tamkajšnji sceni. Se pravi relevantnost in vsemu temu pripadajoči pridevniki ali pa le iluzija kratkega roka trajanja. Po koncertu lahko potrdimo prvo predpostavko, ker koncert je definitivno uspel, tako kar se tiče izvajalcev kot publike. Veseli me dejstvo, da si je poleg velikega števila rojakov, koncert ogledalo precej ljudi izven tega. Support your local scene!!! Tako je prav. No, da ne odpeketamo v vode referatov ali seminarskih nalog, evo ocene nastopov.
Prvi so nastopili Sphericube, še pred dobrim letom in pol nastopili na MIKK-ovem Malem Velikem odru pod imenom Neo. Grungeovska ideologija – kot je značilna za šestnajstletnike, ki lovijo samo MTV in imajo en pošten CD shop v okolici. Sledilo je presenečenje, ko je lani v MIKK prispel njihov novi demo pod drugim imenom: Sphericube. Totalno presenečenje sledi na drugi ponovitvi MIKKovega Malega Velikega odra, ko skupina definitivno preseneti vse v publiki s svežino in originalnostjo. Originalnostjo, če upoštevamo zgornja dejstva. Z resnično samosvojo vizijo glasbe, brez nekih pretiranih zunanjih vplivov, mladostno energijo in željo po ustvarjanju kvalitetne muzike, ne pa samo poziranja in pecanja pičk na koncertih. Saj se razumemo. Sphericube so odigrali zelo dober koncert na Metelkovi. Kljub ne ravno najboljšemu soundu, je bend upravičil slišano na drugih ½pravih½ demo posnetkih. Drugače povedano: Sphericube morajo biti fakin glasni, z zmanjšano dozo koriščenja kitarskih efektov, za bolj organski (natural) zvok, vokal malo bolj v ozadje (kot pri emo bendih, ha). Super ritem sekcija, uigrana in razigrana kitarista, postrorockovskogodspeedovska umirjenost v izletih refrenskega hrupa na drum’n’ bass vložkih, z možnostjo izpaha kolka pri plesu. Fenomenalno z moje strani. Pa še opozorilo: demo posnetke Sphericube konzumirajte ob kakovostno odmerjeni količini opojnih sredstev.
Kot drugi in zadnji so se na oder postavili Manul, bend z močnejšim glasbenim zaledjem od prej omenjenih soborcev iz Pertoče. Sašo z glasbeno biblijo v glavi, ki jo pravilno in originalno interpretira v svojih kitarskih izlivih. Janis, originalno berlinčan, že tural po Sloveniji s svojim prejšnjim bendom (igrali so v nikoli pozabljenem Bunkerju). Statična drža z močnim in ekspresivnim vokalom kot nasprotje Sašovih kitarskih in telesnih izbruhih na kitari. Črno in belo. V ozadju sramežljivi Pero, ki boža bobne, a vseeno nudi kvalitetno podporo ostalima članoma. Manul so imeli odličen sound, kar je posledica lastnega tonca (Ivor) in to je rezultiralo, za mene, njihovemu najboljšemu nastopu od začetkov benda. Zelo uigrano, glasbeno raznovrstno in prekleto močno. Lepota melodije za nasmeh na obrazih in tra-la-la plesanje proti hrupnim kitarskim izletom za – brez samokontrole – katarzo. Publika se je na nedavni RŠ Hit ‘Maladie Du Bonheur’ navdušila, po koncertu pa še v uhlje dobila Kleemarov remix komada ‘Headjob’.


GT Oblivious


foto: Saša Pahič Szabo

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.