Lunapark (ali Lara wonna be)

lunaparktriglav

Že nekak domači trend, ki ga vzhajajo življenje v glavnem žolce.


Tisti, ki so nedavno praznovali svojo obletnico mature v bivši pizzeriji Triglav, so se utegnili navaditi na Lunapark sinusne signale in na tisto kar imajo ponuditi kadar so na (manjšem) odru.


Namesto, da bi bil na Big Bendovem koncertu na radiu, sem pristal na Triglavu, ki je višji od ljubljanske nadmorske višine za celo betonsko stopnico. Tam so mi strici povedali, da je v programu nastop glasbene skupine. In še po vrhu rokovske. Takšne so meni najbolj pri srcu. Pa vendarle to ni obvezno.

Glede na vse se mi je ponovno zdelo, da se moram spet napajati s koktejli. Na priporočilo natakarice sem se odzval kot, da ne zaupam lastnim okusom. Kasneje to ni bilo več važno, ker o izsušenosti ni bilo niti malo bojazni. Na tak način se je zdelo tudi vse bolj divje kot je v resnici bilo. Posamezniki so se podvojili pred mojimi očmi, ki so gledale že na malo od vse te pijače. Lunapark pa so žgali na vse pretege v neprenešenem pomenu. Ne smem si več privoščiti obrekovanja zvočne kvalitete, ker me nekateri zaradi tega že gledajo malce postrani. Sigurno pa je ves kraval na odru opravičil vse kar je bilo za opravičit. Malce izstrošeno glasbo ustvarjamo mi, alternativni bendi. Meni osebno je bil nastop zelo domač, ker veliko spremljam Baruco in ti so ji bili dosti podobni. Nič narobe, mogoče še celo prav.


Fluro


foto: Peter Rrauch

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.